Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (5.364-5.388) 
- grobijánski -a -o prid. (ȃ) ekspr. grob: fant je zelo grobijanski grobijánsko prisl.: grobijansko se obnašati ♪
- grobijánstvo -a s (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost grobega človeka: zgražal se je nad njegovim grobijanstvom ♪
- grobíšče -a s (í) 1. več grobov na enem prostoru: najti, odkriti grobišče; ilirsko grobišče / v oazi je grobišče maroških vojakov ♦ arheol. žarno grobišče z žarnimi grobovi 2. zastar. pokopališče: na grobišče ga je spremila le peščica ljudi / sam si je izbral grobišče prostor za grob ♪
- gróblja -e ž (ọ̑) 1. kup nametanega kamenja: pobiral je kamenje na njivi in ga nosil na grobljo; s plevelom porasle groblje // star. podrtija, razvalina: njegova domačija je pusta groblja; stolp je samo še črna groblja 2. geogr. nasutina ledenika: vzdolž ledenika se vlečejo groblje / čelna, stranska groblja ♪
- gróbljast -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu ♪
- gróblje -a s (ọ̑) 1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje 2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče ♪
- gróbnica -e ž (ọ̑) zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev ♪
- grobnína -e ž (ȋ) pristojbina za prostor na pokopališču ♪
- gróbniški -a -o (ọ̑) pridevnik od grobnica ♪
- grobokòp -ópa m (ȍ ọ́) star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi ♪
- groboskrúnstvo -a s (ȗ) oskrumba, onečaščenje groba: bil je obtožen požiga in groboskrunstva ♪
- grobóst tudi gróbost -i ž (ọ̑; ọ̄) lastnost, značilnost grobega: njegova grobost jo je bolela / vseh grobosti ni mogel kar tako pozabiti grobih dejanj, besed / kljub grobosti so zbrani podatki zelo koristni ♪
- grobóvje -a s (ọ̑) star. več grobov, grobovi: ob pogledu na grobovje so se mu vzbudile otožne misli ♪
- grobozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima groba, debela zrna: grobozrnat pesek / grobozrnat marmor ♪
- gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo ◊ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih ♪
- gubánčast -a -o prid. (á) redko gubast, zguban: gubančasto čelo ♪
- gubánčenje -a s (á) glagolnik od gubančiti: preprečiti gubančenje ♪
- gubánčiti -im nedov. (á ȃ) delati gube, zlasti na koži: gubančiti čelo; na vratu se mu je koža gubančila / srajca se mu na rokavih gubanči ♪
- gubánec -nca m (á) zastar. guba: krilo z gubanci / čelo nabere v gubance ♪
- gubánica -e ž (ā) gastr. primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa: speči gubanico ♪
- gúbanje -a s (ū) glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji ♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo ♪
- gúbanka -e ž (ū) arheol. majhna posoda z nagubanim ostenjem ♪
- gúbast -a -o prid. (ú) ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev ♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini ♪
- gubàt -áta -o prid. (ȁ ā) poln gub: gubato oblačilo ♪
- gúbati -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine ♪
5.239 5.264 5.289 5.314 5.339 5.364 5.389 5.414 5.439 5.464