Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (53.589-53.613)



  1.      šarpíja  -e ž () med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: obveze in šarpija
  2.      šártelj  -tlja tudi -na [tǝl] m (á) šarkelj: speči šartelj; za popotnico je dobil kos šartlja
  3.      šártka  -e ž () nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona
  4.      šárža  -e ž () 1. zastar. stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah; čin: dobiti, imeti šaržo; podoficirska šarža ∙ zastar. ta stanovanja so bila le za šarže za oficirje, podoficirje 2. metal. količina materiala, ki se da ob enem polnjenju v plavž; vložek: pripraviti šaržo; šarža jekla; velikost šarže // talina iz tega materiala: izpustiti šaržo // taljenje tega materiala: končali so prvo šaržo 3. žarg., gled. stranska, manj pomembna vloga: naštudirati, odigrati šaržo // igralec, ki ima tako vlogo: ne igra večjih vlog, je le šarža
  5.      šaržêr  -ja m () žarg., voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje; okvir: izprazniti, napolniti šaržer; jemati naboje iz šaržerja
  6.      šáš  -a m () bot. rastlina s trirobim steblom in cveti v klaskih, Carex: tam raste samo šaš / mehurjasti, ostnati šaš
  7.      šášje  -a s () bot. več šašev, šaši: ti ptiči gnezdijo v šašju // stebla šašev: pastirski plašči iz šašja
  8.      šášlik  -a m () gastr. pečeni koščki mesa, slanine in čebule: šašlik z rižem
  9.      šatírati  -am nedov. in dov. () žarg. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove dosegati plastičen videz predmeta; senčiti: šatirati neosvetljene ploskve
  10.      šatráj  -a m () začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj: lovor, majaron in šatraj
  11.      šatúljica  -e ž (ú) manjšalnica od šatulja: dobiti v dar dragoceno šatuljico
  12.      šávje  -a s (ā) ščavje: posekati šavje; bodičasto šavje / korenjevo šavje listje, perje
  13.      šávrast  -a -o prid. () ekspr. neroden, okoren: ne bodi tako šavrast
  14.      šávs  -a m () hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisjak je z enim šavsom umoril kokoš
  15.      šávs  medm. () izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: pes zarenči in šavs! že ga vleče za hlače
  16.      šávsati  -am nedov. () hitro, nepričakovano grabiti z zobmi, s kljunom: zver šavsa in mori, kar ji pride blizu; žival je začela renčati in šavsati // hitro, sunkovito približevati se čemu z zobmi, s kljunom: golobi so šavsali po drobtinicah; pes jo je šavsal po roki
  17.      šávsniti  -em dov.) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: lisica je šavsnila petelina / pes jo je šavsnil v roko / šavsniti z gobcem, z zobmi // hitro, sunkovito približati se čemu z zobmi, s kljunom: šavsniti proti komu; pes je šavsnil po mesu; mačka je šavsnila po muhi, za muho / ekspr. šavsnil ga je s kamnom po glavi udaril
  18.      šc  [š́] medm., klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi: presneta mačka, šc / nagajivci, spravite se ven. Šc!
  19.      ščápniti  -em dov.) hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom: pes je ščapnil kokoš
  20.      ščáv  -a m () nav. mn., slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan: zasmehovali so ga, ker se je družil s ščavi / kot psovka ven, ščavi
  21.      ščáva 2 -e ž () slabš., v italijanskem okolju Slovenka, Jugoslovanka: zmerjali so ga, da se druži s ščavo
  22.      ščávje  -a s (ā) nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje: pašnike je preraslo ščavje; posekati ščavje; preriti se skozi ščavje; bodičasto ščavje / gosto obrežno ščavje / ekspr. populiti ščavje na gredi plevel // slabš. rastlinje sploh: njen vrt je poln ščavja ● ekspr. v reviji je bilo le dolgočasno ščavje dolgočasni članki, spisi; slabš. kaj mi nosiš to ščavje nelepe rože
  23.      ščávnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; dresnovka
  24.      ščávnjek  -a m () nar. prekmursko posoda za pomije: nesti svinjam hrano v ščavnjeku ● nar. prekmursko otroci so na pašniku nabirali ščavnjek kislico
  25.      ščávo  -a m () slabš., v italijanskem okolju Slovenec, Jugoslovan: za to dejanje so obdolžili ščave / kot psovka poberi se, ščavo

   53.464 53.489 53.514 53.539 53.564 53.589 53.614 53.639 53.664 53.689  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA