Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (53.564-53.588)



  1.      šápniti  -em dov.) ekspr. hitro, sunkovito seči z roko, šapo po čem: šapnil je po žabi in že jo je imel v roki; medved je šapnil za njim // udariti z roko, s šapo: šapnila ga je po roki
  2.      šár  -a m () nar. vzhodno loček: s šarom porasel breg
  3.      šár  -a -o prid. ( á) star. pisan, raznobarven: šari lasje / šara kača
  4.      šára 1 -e ž (á) nav. slabš. 1. malo vredni, odvečni predmeti: bajta je bila polna cunj in šare / prostor za spravljanje vsakovrstne šare / najti, vreči kaj med staro šaro; to še ni za v staro šaro je še uporabno // malo vredno blago: ta šara je vse, kar imam; kdo bo kupil tako šaro 2. malo vredni drobni predmeti: pospravila je šaro, ki jo je stresla iz torbe; pisana šara // predmeti sploh: lopa je zasedena z zidarsko šaro; pesek, kamenje in druga šara okrog hiše ● slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; žarg., grad. povišati zid za eno šaro za eno vrsto opeke, zidakovgastr. jed iz krompirja, korenja, repe, kolerabe in mesa, navadno svinjske glave
  5.      šára 2 -e ž (á) 1. star. lisa, pega: gobe z velikimi šarami na klobuku / pred očmi so se mu delale svetle šare 2. zastar. barva: namazati s šaro / šara cvetov
  6.      šaráda  -e ž () beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti: šarade in anagrami / reševati šarade uganke s takimi besedami
  7.      šárast  -a -o prid. (á) ekspr. pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šarast nakit; oblečena je bila v šarasto haljo
  8.      šárati 1 -am nedov. () zastar. delati pisano, raznobarvno: šarati vzorce / bliski šarajo nebo
  9.      šárati 2 -am nedov.) nar. dolenjsko 1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu 2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa
  10.      šárec 1 -rca m () konj z belimi lisami: zajahati šarca
  11.      šárec 2 -rca m () žarg., voj. mitraljez, strojnica: streljati s šarcem; šarci in brzostrelke / mitraljez šarec
  12.      šáren  -a -o prid. (ā) star. pisan, raznobarven: šarena majolika
  13.      šárenica  in šareníca -e ž (; í) anat. sprednji, barvasti del žilnice za roženico: modra šarenica ♦ med. vnetje šarenice
  14.      šárg  -a m () zool. manjša morska riba s temnimi prečnimi progami po bokih, Sargus rondeletti
  15.      šáriti  -im nedov.) ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup // dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu 2. stikati, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu 3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami ● ekspr. veter šari po polju pihalov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju
  16.      šárjenje  -a s (á) glagolnik od šariti: njeno šarjenje po sobi ga je jezilo / šarjenje z denarjem
  17.      šárka  -e ž () žival z belimi lisami, navadno kobila, krava: pomolsti šarko; jahati na šarki
  18.      šarlatán  -a m () slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani
  19.      šarlatánstvo  -a s () slabš. 1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo 2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo
  20.      šárm  -a m (á) knjiž. očarljivost, privlačnost: imeti šarm; uporabila je ves svoj ženski šarm; osebni šarm / pristni francoski šarm / to mesto ima zanj poseben šarm
  21.      šarmánten  -tna -o prid. () knjiž. očarljiv, privlačen: šarmanten človek; bila je zelo šarmantna
  22.      šarmêr  -ja m () knjiž. kdor zna očarati, privlačiti: bil je znan šarmer
  23.      šarnírski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarnir: šarnirski vijak / gibljivost srednjega dela omogoča šarnirska povezava po vsej širini
  24.      šarovít  -a -o prid. () zastar. 1. pisan, raznobarven: šarovit predpasnik, vzorec / šarovito mesto slikovito 2. pester: šarovite zgodbe
  25.      šárpa  -e ž () redko šalu podobna naglavna ruta; šerpa: zaviti si glavo, vrat v šarpo

   53.439 53.464 53.489 53.514 53.539 53.564 53.589 53.614 53.639 53.664  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA