Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (52.239-52.263)


  1.      starína  -e m (í) ekspr. starec: o sebi pravi, da je že starina; sivolas starina ♪
  2.      starína  -e ž (í) 1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah / ed. prodajati starino stare predmete // ekspr. star človek: tako pravijo modre starine // ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči 2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine // stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah 3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra 4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine ◊ lingv. jezikovna starina arhaizem ♪
  3.      starínar  -ja m (ȋ) trgovec s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: skrinjo je kupil pri nekem starinarju ● zastar. bil je zgodovinar in starinar arheolog ♪
  4.      starínarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od starinar ♪
  5.      starinárnica  -e ž (ȃ) trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: odnesti svečnik v starinarnico; izložbe starinarnic / kupiti knjigo v starinarnici antikvariatu ♪
  6.      starínarstvo  -a s (ȋ) zbiranje predmetov starinske vrednosti: ukvarjati se s starinarstvom ● zastar. študirati zgodovino in starinarstvo arheologijo ♪
  7.      starinokòp  -ópa m (ȍ ọ́) knjiž. kdor izkopava predmete iz starejših obdobij, arheolog: znan starinokop ♪
  8.      starinoslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. arheolog: izkopavanja vodi znan starinoslovec; zborovanje zgodovinarjev in starinoslovcev ♪
  9.      starínski  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo ♦ lingv. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede // ki ima dosti prvotnih, starih značilnosti: rad si ogleduje starinska mesta; starinsko narečje / predmet, stol starinske izdelave ∙ vsi ti predmeti imajo starinsko vrednost so pomembni zaradi starosti in tipičnih značilnosti 2. nemoderen, nesodoben: nosi obleko starinskega kroja / imeti starinske nazore; njegova načela so starinska starínsko prisl.: skladba zveni starinsko; oblači se po starinsko; starinsko opremljena soba; sam.: hiša je mešanica starinskega z novodobnim ♪
  10.      starínskost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starinskega: občudovati starinskost obmorskega mesta; starinskost besedila, narečja / zadah po zatohlosti in starinskosti po starem ♪
  11.      staríti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. starati: težko življenje ga hitro stari / imel je občutek, da se doma samo stari ♪
  12.      stárka  -e ž (ȃ) stara ženska: starka slabo sliši; osemdesetletna starka; sključena, zgubana starka; smrt starke; oblači se kot starka // star. ptičja samica: starka je učila mladiča, kako naj si išče hrano ● ekspr. starka zima se že poslavlja zima; ekspr. prišla je starka s koso smrt; zastar. moje starke ni doma žene ♪
  13.      stárkin  -a -o (ȃ) pridevnik od starka: starkin glas; starkine besede ♪
  14.      starodáven  -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): to se je zgodilo v starodavnih časih / starodavne ljudske pesmi iz davnih časov 2. ki že zelo dolgo obstaja: starodavni običaji; šah je starodavna igra / odprla je starodavno skrinjo ● knjiž. ta človek ima precej starodavne nazore nesodobne, zastarele ♪
  15.      starodávnik  -a m (ā) nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: antični starodavniki; raziskovati običaje starodavnikov ♪
  16.      starodávnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost starodavnega: starodavnost izročila; starodavnost mesta 2. knjiž. daljna preteklost: v starodavnosti so bili tu širni gozdovi; siva starodavnost ♪
  17.      starodéden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo star: starodedno mesto ∙ knjiž. ohraniti starodedne običaje sprejete od davnih prednikov ♪
  18.      starodevíški  -a -o prid. (ȋ) ekspr. neživljenjski: starodeviški nazori ∙ ekspr. nosila je starodeviške obleke nemoderne, nesodobne ♪
  19.      stároíndijski  -a -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na Indijo ali Indijce do približno 12. stoletja: staroindijski jeziki; staroindijska književnost, kultura ♦ šah. staroindijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni postavi lovca z osnovnega polja v središče ♪
  20.      stároitálski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Italce: staroitalska narečja / staroitalska bazilika ♪
  21.      starokopíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna ♪
  22.      starokrájski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na stare kraje, staro domovino: starokrajski prijatelji / ohraniti starokrajske običaje ♪
  23.      stárokrščánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na zgodnje krščanstvo: starokrščanska bazilika / starokrščanska umetnost ♪
  24.      staromóden  -dna -o prid. (ọ́) ekspr. nemoderen, nesodoben: staromodni čevlji; njegova obleka je staromodna; staromodno pohištvo / staromoden človek / staromodni nazori nesodobni, zastareli staromódno prisl.: staromodno se oblačiti ♪
  25.      staromódnost  -i ž (ọ́) ekspr. nemodernost, nesodobnost: staromodnost oblačenja / očitala jim je staromodnost in nerazgledanost ♪

   52.114 52.139 52.164 52.189 52.214 52.239 52.264 52.289 52.314 52.339  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA