Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (5.189-5.213) 
- gobezdúlja -e ž (ú) pog., slabš. ženska, ki (rada) veliko, predrzno govori: je čisto navadna gobezdulja ♪
- góbica -e ž (ọ́) manjšalnica od goba: v gozdu je rastlo vse polno gobic / vložene gobice / kupil mu je barvne krede in gobico za brisanje ◊ med. gobica zvitek gaze za brisanje krvi ali gnoja; ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih ♪
- gobíšče -a s (í) redko kraj, prostor, kjer rastejo gobe: v gozdu je naletel na gobišče ♪
- góbji -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na gobe: gobji strup / gobje jedi ♪
- góbov -a -o prid. (ọ́) ki je iz gob: gobova juha, rižota ♪
- goboznánstvo -a s (ȃ) nauk o gobah ♪
- gódba -e ž (ọ̑) 1. skupina ljudi, ki igra na glasbila: godba je zaigrala slavnostno koračnico; ciganska, vojaška godba / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente 2. igranje na pihalne instrumente: godba je potihnila; slišati je bilo godbo; hrupna godba // star. izvajanje glasbenih del; glasba: poslušati godbo / godba za ples; pren., pesn. godba dežja ● slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem ♪
- gódben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na godbo: godbeni in pevski spored / star. gradnja godbenega doma glasbenega doma ♪
- gódbenica -e ž (ọ̑) star. glasbenica, instrumentalistka: na sliki so godbenice s svojim kapelnikom ♪
- gódbenik -a m (ọ̑) kdor igra na pihalni instrument: koncert godbenikov // star. glasbenik, instrumentalist: v orkestru je več mladih godbenikov ♪
- gódbeniški -a -o (ọ̑) pridevnik od godbenik: godbeniški prsti ♪
- golíbar -ja m (ȋ) nar. vzhodno škrjanec: najvišje je letel golibar ♪
- golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob // samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice ● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ◊ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis ♪
- golóbar -ja m (ọ̑) kdor se ukvarja z golobi: bil je navdušen golobar ♪
- golóbarstvo -a s (ọ̑) ukvarjanje z golobi: pospeševati golobarstvo ♪
- golóbče -ta s (ọ̑) ljubk. golobček: belo golobče; plašen je kot golobče / kot nagovor o, ti golobče moje ♪
- golóbček -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od golob: bel golobček je priletel pod okno; stiska se v kot kakor splašen golobček / kot nagovor ej, golobčki moji, še žal vam bo ♪
- golóbčkati se -am se nedov. (ọ̑) ekspr. poljubljati se, ljubkovati se: zaljubljenca sta se golobčkala ♪
- golóbec -bca m (ọ̑) star. golob, golobček: trositi golobcem zrna; bel kot golobec ♪
- golobíca -e ž (í) 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov // ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja? 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica ◊ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu ♪
- golobìč -íča tudi golóbič -a m (ȉ í; ọ̑) mlad golob: godni golobiči ♪
- golobíčica -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: drobna golobičica // ekspr. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to golobičico / kot nagovor golobičica moja, dobro spi! ♪
- golobíčji -a -e (ȋ) pridevnik od golobica: golobičja perut ♪
- golobíčka -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: lepa bela golobička // ekspr. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o tisti golobički / kot nagovor nič se ne boj, golobička moja ♪
- golobína -e ž (í) redko golobje meso: golobina je okusna ♪
5.064 5.089 5.114 5.139 5.164 5.189 5.214 5.239 5.264 5.289