Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (51.539-51.563)


  1.      spháti  sphám stil. spšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: sphati ječmen, proso; sphati v možnarju, stopah 2. redko s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: sphati zemljo sphán -a -o: proso je sphano; sphana tla ♪
  2.      spíhati  -am dov., tudi spihájte; tudi spihála (í) s pihanjem a) odstraniti: burja je spihala sneg; veter je spihal listje z drevja / spihati smeti z mize b) očistiti: burja je spihala ozračje / spihati pepelnik c) spraviti kam: veter je spihal listje na kup spíhan -a -o: spihan sneg; pobočja nad vasjo so popolnoma spihana; prim. izpihati ♪
  3.      spíker  tudi špíker -ja m (í) kdor se poklicno ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in branjem oddaj; napovedovalec: glas spikerja / radijski, televizijski spiker ♪
  4.      spíkerka  tudi špíkerka -e ž (í) ženska oblika od spiker: spikerji in spikerke ♪
  5.      spíliti  -im dov. (í ȋ) s piljenjem a) narediti ostro: spiliti žago b) obdelati sploh: spiliti ključ / spiliti nohte spíljen -a -o: pristriženi in spiljeni nohti; žaga je že spiljena; prim. izpiliti ♪
  6.      spináker  -ja m (á) navt. pomožno jadro pri tekmovalnih jadrnicah, jahtah, ki se ob vetru (zelo) izboči: glavno jadro in spinaker ♪
  7.      spinálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hrbtenjačo, hrbtenjačen: spinalni živci ♦ med. spinalno obolenje ♪
  8.      spinél  tudi špinél -a m (ẹ̑) min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve: prstan s spinelom ♪
  9.      spinét  tudi špinét -a m (ẹ̑) muz., nekdaj manjši čembalo: igrati na spinet ♪
  10.      spinozízem  -zma m (ȋ) filoz. nauk filozofa Spinoze, po katerem sta bog in narava različna vidika iste substance: vpliv spinozizma ♪
  11.      spirála  tudi špirála -e ž (ȃ) 1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje: narisati spiralo / vrteti se v spirali / dvojna spirala; ravninska, sferična spirala 2. nav. ekspr. kar je po obliki podobno tej krivulji: spirala cigaretnega dima / listi so na steblu razvrščeni v spirali; pot se je vila v spirali; pren. spirala pesnikovega duševnega razvoja 3. predmet take oblike: betonska, žična spirala; spirala za električni kuhalnik / grelna spirala / žarg. namazati trepalnice s spiralo s ščetko v obliki spirale ◊ aer. spirala letalska figura v obliki spirale v navpični ravnini, začeta navzdol; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj ♪
  12.      spirálast  tudi špirálast -a -o prid. (ȃ) ki ima obliko spirale: padati v spiralastih zavojih / spiralaste stopnice ♦ biol. spiralaste bakterije; bot. spiralasta razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali ♪
  13.      spirálen  tudi špirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spiralo: spiralni trakovi, vzorci / dvigati se v spiralnih krogih; risati spiralne črte / vsekati v skale spiralno pot; spiralne stopnice / spiralni razvoj družbe ♦ astr. spiralna galaksija galaksija, pri kateri so svetle zvezde in medzvezdna snov razporejene vzdolž rokavov, ki izhajajo v spirali iz osrednjega dela galaksije; fiz. spiralna vzmet spirálno tudi špirálno prisl.: spiralno se vzpenjati; spiralno navit ♪
  14.      spírati  -am nedov. (ȋ ȋ) tisk. večati ali manjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka ♪
  15.      spiréja  -e ž (ẹ̑) bot. grm z navadno nazobčanimi listi in drobnimi belimi ali rožnatimi cveti v češuljah; medvejka: cvetoča spireja ♪
  16.      spiríl  -a m (ȋ) biol. bakterija v obliki spirale: spirili in koki ♪
  17.      spiríla  -e ž (ȋ) biol. bakterija v obliki spirale: spirile in koki ♪
  18.      spiritízem  -zma m (ȋ) v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ukvarjati se s spiritizmom ♪
  19.      spiritizírati  -am nedov. (ȋ) v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ponoči so spiritizirali ♪
  20.      spirituál  -a m (ȃ) 1. rel. duhovnik, odgovoren za duhovno vzgojo v semenišču, samostanu: več let je bil spiritual ljubljanskih bogoslovcev 2. muz. ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; črnska duhovna pesem: peti spirituale ♪
  21.      spirituálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. duhoven, duševen: razlika med materialističnim in spiritualnim pogledom na svet / pisateljevo opisovanje postaja vse bolj spiritualno / biti meditativen, spiritualen človek ♪
  22.      spiritualízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki ima duha za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja: pristaš spiritualizma; zaiti v skrajni spiritualizem / krščanski spiritualizem ♪
  23.      spíritus ágens  spíritusa ágensa m (ȋ-ȃ) knjiž., navadno v povedni rabi kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gonilna sila: ljubezen je spiritus agens njegovega snovanja / on je bil duša in spiritus agens društva ♪
  24.      spirohéta  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija v obliki spiralasto zasukane paličice: uničiti spirohete / bleda spiroheta ki povzroča sifilis ♪
  25.      spirométer  -tra m (ẹ̄) med. priprava za merjenje količine zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu: s spirometrom ugotoviti vitalno kapaciteto pljuč ♪

   51.414 51.439 51.464 51.489 51.514 51.539 51.564 51.589 51.614 51.639  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA