Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (514-538)


  1.      barométrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na barometer: barometrsko stanje / barometrski minimum ♪
  2.      barón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega ♪
  3.      baronát  -a m (ȃ) redko baronstvo: dobiti baronat ♪
  4.      barónček  -čka m (ọ̑) 1. baronov sin: mladi baronček 2. iron. baron: ti grofički in barončki ♪
  5.      baronésa  -e ž (ẹ̑) baronova hči: baronesa iz bližnjega gradu ♪
  6.      baronét  -a m (ẹ̑) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona ♪
  7.      barónica  -e ž (ọ̑) baronova žena: salon gospe baronice // baronova hči: grofica Auersperg, rojena baronica Codelli ♪
  8.      baroníja  -e ž (ȋ) fevdalna baronova posest ♪
  9.      barónovka  -e ž (ọ̑) star. baronica: gospa baronovka ♪
  10.      barónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od baron: baronski naslov ♪
  11.      barónstvo  -a s (ọ̑) baronski naslov: dobiti baronstvo ♪
  12.      bárski 1 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bar1: a) barski program; barska plesalka / ekspr. barske cene zelo visoke, pretirane b) barski pult; visok barski stolček / barske pijače ♪
  13.      bárski 2 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barje: barski travniki; kisla barska zemlja / barski premog ♦ bot. barska preslica ♪
  14.      bàrt  bárta m (ȁ á) star., s števnikom ali z izrazom količine krat: več bartov mi je hudo; pridi drugi bart; še en bart zarajajva ♪
  15.      bàrt  bárti ž (ȁ ȃ) nar., s števnikom ali z izrazom količine krat: Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl (Prežihov) ♪
  16.      barúfa  -e ž (ū) nar. primorsko prepir, zdraha: same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa ♪
  17.      barúsa  -e ž (ȗ) redko kocina: v bradi se srebrijo sive baruse // nav. mn. daljša dlaka nad gobcem živali; brk: zajčje baruse ♪
  18.      barúsast  -a -o prid. (ȗ) redko kocinast: barusast možakar ♪
  19.      bárva  -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
  20.      barválen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za barvanje: barvalni stroj; vreči usnje v barvalno kad ♪
  21.      bárvanec  -nca m (ȃ) človek barvne polti: belci in barvanci ♪
  22.      bárvanje  -a s (ȃ) glagolnik od barvati: barvanje tkanin; barvanje las / barvanje glasu; miljejsko barvanje oseb ♪
  23.      bárvanost  -i ž (ȃ) lastnost barvanega: neizrazita barvanost ♪
  24.      bárvar  -ja m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi ♪
  25.      barvaríja  -e ž (ȋ) barvarna: barvarija usnja in čevljev / brez plačila davka ne bo smela imeti barvarije barvarske obrti ♪

   389 414 439 464 489 514 539 564 589 614  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA