Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (51.389-51.413)


  1.      sòzaložníca  -e ž (ȍ-í) založnica, ki skupaj s kom kaj založi: Državna založba Slovenije bo sozaložnica te publikacije ♪
  2.      sòzaložník  -a m (ȍ-í) kdor je skupaj s kom založnik česa: založba Mladinska knjiga je sozaložnik knjižne zbirke ♪
  3.      sòzarótnik  -a m (ȍ-ọ̑) zarotnik v razmerju do drugega zarotnika v isti zaroti: kljub mučenju ni izdal sozarotnikov ♪
  4.      sòzavarováti  -újem tudi sòzavárovati -ujem dov. (ȍ-á ȍ-ȗ; ȍ-á) ekon. zavarovati pri več zavarovalnicah, od katerih je vsaka dolžna ob škodi izplačati dogovorjeni del odškodnine: sozavarovati tovor ♪
  5.      sòzemlján  in sòzemljàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á) ekspr. sočlovek: čeprav ni bil izobražen, je znal dobro presoditi vsakega sozemljana ♪
  6.      soznáčen  -čna -o prid. (ȃ) lingv. istopomenski, sinonimen: soznačni izrazi; soznačne besede ● knjiž. ti signali niso soznačni nimajo istega pomena; publ. njegovo ime je bilo soznačno s pojmom genija bil je genij ♪
  7.      soznáčnica  -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: navesti ob tujki domačo soznačnico; beseda ljudstvo je v tem primeru soznačnica za ljudje ● publ. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka ♪
  8.      sozvánjati  -am nedov. (ā) knjiž., ekspr. ujemati se, skladati se: belina sten je sozvanjala s predmeti v sobi / v teh verzih sozvanjajo različni elementi skupaj skladno obstajajo ♪
  9.      sòzvenênje  -a s (ȍ-é) 1. istočasno zvenenje: sozvenenje strun ♦ muz. sozvenenje treh ali več tonov pri akordu 2. knjiž., ekspr. čustveno odzivanje: to je vzbudilo v njem bolestno sozvenenje ● knjiž. sozvenenje z dobo ujemanje, skladnost ♪
  10.      sòzvenéti  -ím nedov. (ȍ-ẹ́ ȍ-í) 1. istočasno zveneti: struni sta sozveneli / najrazličnejši zvoki so sozveneli ♦ muz. na barvo zvoka vplivajo toni, ki sozvenijo z osnovnim tonom 2. knjiž. ujemati se, skladati se: obleka pri tem kipu sozveni s telesom; obe podobi stilno sozvenita 3. knjiž., ekspr. čustveno se odzivati: ta knjiga potrebuje bralca, ki je pripravljen sozveneti; njegova notranjost je pri tej glasbi sozvenela sòzvenèč -éča -e: sozveneči zvoki / sozveneči toni ♪
  11.      sozvézdje  -a s (ẹ̑) knjiž. skupina zvezd: svetla sozvezdja na nebu ♪
  12.      sòzvóčen  -čna -o prid. (ȍ-ọ̄ ȍ-ọ̑) knjiž. glasovno ubran, skladen: sozvočno petje ♪
  13.      sòzvóčje  -a s (ȍ-ọ̑) 1. knjiž. glasovna ubranost, skladnost: med glasovi ni bilo sozvočja / sozvočje samoglasnikov in soglasnikov v pesmi // ubranost, skladnost sploh: barvno sozvočje; sozvočje med vsebino in obliko / hiša je bila v popolnem sozvočju z okolico 2. muz. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord: blagoglasno, nenavadno sozvočje ♪
  14.      sòzvók  -a m (ȍ-ọ̑) knjiž. ubrani, skladni glasovi, zvoki: sozvoki koračnice na cesti ♦ muz. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord ♪
  15.      sožálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sožalje: sožalna brzojavka; sožalno pismo / sožalni obisk / sožalni obrazi sočutni ♪
  16.      sožálje  -a s (ȃ) izraz sočutja komu ob smrti njemu bližnjega človeka: pokojnikovi družini so izrekli sožalje; izrazil mu je globoko, iskreno sožalje / knjiž. vzbudilo se mu je resnično sožalje sočutje / kot vljudnostna fraza ob smrti moje sožalje; v osmrtnicah: prosimo tihega sožalja; zahvaljujemo se za izraze sožalja ♪
  17.      sožálnica  -e ž (ȃ) knjiž., redko sožalno pismo, sožalna brzojavka: ob očetovi smrti so dobivali sožalnice od vsepovsod ♪
  18.      sòžítje  -a s (ȍ-ȋ) skupno življenje, skupno bivanje: odločiti se za sožitje s kom; oblike sožitja ljudi / ekspr. pogosto se prepirata, pa sta vendar obsojena na sožitje / večstoletno sožitje domačinov in priseljencev ♪
  19.      sožítje  -a s (ȋ) skladni medsebojni odnosi: doseči sožitje med narodi; skrbeti za dobro sožitje v družini; zagotoviti kulturno sožitje stanovalcev / gospodarsko, politično sožitje; mednarodno sožitje / ekspr. sožitje različnih stilnih elementov v stavbi ♦ biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna ♪
  20.      sòživéti  -ím nedov., sòžível (ȍ-ẹ́ ȍ-í) knjiž. skupaj živeti, skupaj bivati: na milijone bitij soživi ♪
  21.      spacáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da so na čem packe; popacati: spacati risbo 2. ekspr. grdo, malomarno napisati, narisati: spacati domačo nalogo / spacati portret narisati, naslikati ● ekspr. končno je le spacal diplomo diplomiral ♪
  22.      spaciálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko prostorski: optični in spacialni svet predstav ♦ psih. spacialna sposobnost sposobnost dojemanja prostora, prostorskih odnosov ♪
  23.      spácij  -a m (á) tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju; razpiralo: vstaviti spacije ♪
  24.      spackáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da so na čem packe; popackati: spackati zvezek 2. ekspr. grdo, malomarno napisati, narisati: spackati domačo nalogo, skico ● slabš. nekaj bo že spackala za kosilo skuhala, spekla spackán -a -o: spackano pismo ♪
  25.      spáček  -čka m (ȃ) 1. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov: roditi spačka; spaček brez rok; zaradi atomskega sevanja je tam veliko spačkov / svinja je skotila spačke; pren., publ. to gibanje je bilo že ob svojem rojstvu spaček ∙ spački na portalih pošasti, spake 2. pog. tip manjšega francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: pripeljati se s spačkom; proizvodnja spačkov in amijev ♪

   51.264 51.289 51.314 51.339 51.364 51.389 51.414 51.439 51.464 51.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA