Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (51.289-51.313)



  1.      sosédov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na soseda: sosedov sin; sosedova hiša, živina sosédov -a -o sam.: kositi na sosedovem; biti na obisku pri sosedovih; poročiti se s sosedovo
  2.      sosedováti  -újem nedov.) knjiž. biti sosed: v dolini sosedujejo štirje kmetje
  3.      sosédovski  -a -o prid. (ẹ́) redko sosedski: sosedovska dolžnost; obiskati koga iz sosedovske vljudnosti sosédovsko prisl.: sosedovsko naklonjen; po sosedovsko se dogovoriti
  4.      sosédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosede: dobri sosedski odnosi; sosedski stiki / storiti sosedsko uslugo; obiskati iz sosedske vljudnosti / imeti čut za sosedsko skupnost ♦ jur. sosedsko pravo pravna pravila, ki omejujejo lastnika pri razpolaganju z zemljiščem v korist sosednjih zemljiških lastnikov sosédsko prisl.: sosedsko naklonjen; po sosedsko se zavzeti za koga
  5.      sosédstven  -a -o (ẹ̑) pridevnik od sosedstvo: gojiti dobre sosedstvene in prijateljske odnose
  6.      sosédstvo  -a s (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: veselili so se sosedstva z njimi; zbližati se zaradi sosedstva / za to pokrajino je bilo turško sosedstvo neugodno / dobro sosedstvo med državama dobri sosedski odnosi 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: poročiti se v sosedstvu; znanec iz sosedstva / priseliti se, priti v mesto iz sosedstva okolice 3. redko sosedje: sosedstvo je neprijazno sprejelo novega lastnika; biti brez sosedstva ● imajo močen čut za vaško sosedstvo sosedsko skupnost
  7.      soséska  -e ž (ẹ̑) 1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska 2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli // prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala 3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti 4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija ● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga
  8.      sòsêstra  -e ž (-é) (samostanska) sestra v razmerju do druge (samostanske) sestre: skrbela je za bolne sosestre
  9.      soséščan  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. prebivalec soseske: iskali so jo ženin, sorodstvo in vsi soseščani 2. nekdaj pripadnik soseske: soseščani so bili za odpravo paše; sklicati soseščane
  10.      soséščina  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom
  11.      soskládje  -a s () knjiž., redko skladje: noge, roke in telo so bili pri njej v lepem soskladju / soskladje med življenjem in idejami oseb skladnost
  12.      soslédje  -a s (ẹ̑) knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje ∙ knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi // skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje ◊ lingv. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport
  13.      sòspálec  -lca [c in lc] m (-) knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru: zbudilo ga je smrčanje sospalcev
  14.      sosréden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima isto, skupno središče; koncentričen: v vodi so se širili sosredni kolobarji ♦ geom. sosredni krogi koncentrični krogi
  15.      sosréditi  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti, združiti: mednarodne rezerve naj bi sosredili pri mednarodnem skladu
  16.      sòstanoválec  -lca [c tudi lc] m (-) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca
  17.      sòstanoválka  -e [k tudi lk] ž (-) ženska oblika od sostanovalec: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko
  18.      sòstanoválski  -a -o [ls in s] prid. (-) nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju
  19.      sostàv  -áva m ( á) zastar. sestav, sistem: studenec so obdali s sostavom jarkov / živčni sostav
  20.      sostenúto  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja zadržano
  21.      sòstorílec  -lca [lc in c] m (-) jur. kdor skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: po ropu je s sostorilcem pobegnil
  22.      sòstorílstvo  -a s (-) jur. dejstvo, da kdo skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: priznati sostorilstvo / sostorilstvo pri uboju
  23.      sosvèt  -éta m ( ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo
  24.      sòsvódnica  -e ž (-ọ̑) um. trikotna vdolbina v spodnjem delu oboka: na obeh straneh so v obok vrezane sosvodnice
  25.      sóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne ♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica

   51.164 51.189 51.214 51.239 51.264 51.289 51.314 51.339 51.364 51.389  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA