Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (51.214-51.238)



  1.      sopárnost  -i ž (á) značilnost soparnega: soparnost poletnega dne / polmrak in dušeča soparnost v sobi neprijetna toplota, vlažnost
  2.      sopênje  -a s (é) glagolnik od sopsti: neenakomerno sopenje; sopenje bolnika; sopenje in kašljanje / mirno sopenje; sopenje živine v hlevu / sopenje črpalk
  3.      sopéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. sopsti: bolnik sopi in stoka
  4.      sòpévec  -vca m (-ẹ́) pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje: eden od pevcev vodi, sopevec mu odgovarja / bil je ljubosumen na njene sopevce pri predstavah
  5.      sôpež  -a m () knjiž. sopenje: sopež bolnikov / iz sobe je bilo slišati sopež spečih
  6.      sopíh  -a m () 1. glagolnik od sopihniti: vzdih in sopih / redko za seboj je zaslišal pasji sopih pasje sopihanje 2. nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: zamašiti sopih
  7.      sopíhati  -am nedov. (í) 1. močno, sunkovito, glasno dihati: nosači so sopihali; podivjani živali sta sopihali in se napadali; sopihati od jeze, napora; pri hoji navkreber je močno sopihal / počasi so sopihali proti vrhu sopihajoč šli; vola sta ga lizala in zadovoljno sopihala sopla 2. ekspr. dajati sopihanju podobne glasove: stroji so brneli in sopihali / v dolini je težko sopihala jeklarna / vlak je sopihal mimo sopihajoč peljal sopiháje: sopihaje si je sezuval škornje; sopihaje teči sopihajóč -a -e: sopihajoč se pripogibati; sopihajoča lokomotiva; prisl.: sopihajoče teči
  8.      sopílo  -a s (í) nav. mn., zastar. dihalni organ: obolenje sopil; sopila in prebavila
  9.      sòpívec  -vca m (-) pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije: ostal je trezen, njegovi sopivci pa so že onemogli sloneli na mizi / bili so pogostni sopivci
  10.      sòplemenják  -a m (-á) kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena: spoštovati lastnino soplemenjakov; poglavar je urejal zadeve soplemenjakov ∙ zastar. divjal ni le proti belopoltim, ampak tudi proti soplemenjakom pripadnikom iste rase; zastar. pisateljevo pogumno stališče do napak soplemenjakov rojakov
  11.      sòplesálec  -lca [c tudi lc] m (-) plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše: plesalci in plesalke so si izmenoma izbirali soplesalce; pogovarjati se s soplesalcem
  12.      sòplesálka  -e [k tudi lk] ž (-) ženska oblika od soplesalec: izbrati si soplesalko; na plesu je imel stalno soplesalko
  13.      sòplezálka  -e [k in lk] ž (-) ženska oblika od soplezalec: poskušal je rešiti onemoglo soplezalko
  14.      sopljáj  -a m () redko težek, glasen dihljaj: prsi so se ji ob vsakem sopljaju dvignile
  15.      soplódje  -a s (ọ̑) bot. navidez enoten plod, nastal iz socvetja: ananasovo socvetje se razvije v sočno soplodje
  16.      sôpniti  -em tudi sopníti sópnem dov.; ọ̑) 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz ∙ ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla
  17.      sòpodpísati  in sòpodpisáti -píšem dov., sòpodpíšite (-í) 1. podpisati poleg prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisal dolžnik, sopodpisala pa sta jo tudi oba poroka 2. skupaj s kom podpisati: v imenu države sopodpisati mednarodni sporazum
  18.      sòpodpísnica  -e ž (-) ženska oblika od sopodpisnik: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma
  19.      sòpodpísnik  -a m (-) 1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: podpisnik in sopodpisnik ukaza 2. podpisnik v razmerju do drugega podpisnika: biti sopodpisnik sporazuma
  20.      sòpodpisováti  -újem nedov. (-) 1. podpisovati poleg prvega, glavnega podpisnika: ukaze je smel le sopodpisovati 2. skupaj s kom podpisovati: vodil bo računske posle in sopodpisoval finančne listine
  21.      sòpojàv  -áva m (- -á) knjiž. spremni pojav: sopojavi ob eksploziji / sopojavi sladkorne bolezni // stranski učinek: opozoriti bolnico na sopojave pri jemanju zdravil
  22.      sòpomèn  -éna m (- -ẹ́) lingv. čustveno, osebno obarvani pomen, ki se pojavlja poleg ustaljenega pomena
  23.      sòpoménka  -e ž (-ẹ̑) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: biti, tepsti, tolči so sopomenke; sopomenke in protipomenke
  24.      sòpoménski  -a -o prid. (-ẹ̑) lingv. istopomenski, sinonimen: uporabljati sopomenske izraze
  25.      sòpôrok  tudi sòporòk -óka m (-ọ́; - -ọ́) kdor je skupaj s kom porok za kaj: predlagati banki, naj toži tudi soporoka

   51.089 51.114 51.139 51.164 51.189 51.214 51.239 51.264 51.289 51.314  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA