Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (51.139-51.163)



  1.      solzílen  -lna -o [z] prid. () voj. ki povzroča solzenje: policija je demonstrante razgnala s solzilnim plinom / solzilne bombe
  2.      solzíti se  -ím se [z] nedov. ( í) 1. izločati solze: zaradi dima se oči solzijo; desno oko se mi solzi / v mrazu in vetru se človek solzi; solziti se od smeha // ekspr. jokati: ihtela je in se solzila; če ga le grdo pogledaš, se začne solziti / kaj bi se solzili za starimi časi žalovali, tožili / oj duše plemenite, nikar za mano ne solzite (S. Gregorčič) 2. ekspr. cediti se: v peči so se solzila mokra drva 3. ekspr. rositi se: steklo, stena se solzi ● ekspr. na mizi se je solzila sveča po goreči sveči je kapljalo, teklo; ekspr. ledene sveče se solzijo na soncu od tajajočih se ledenih sveč kaplja, teče; ekspr. ko je to poslušala, se ji je oko solzilo je jokalaagr. trta se solzi na obrezanih mestih izloča sok solzíti ekspr. cediti se: smola je solzila po deblu; sokrvica je solzila iz rane; brezoseb. iz bule več ne teče, le solzi solzèč se -éča -e: solzeč se od smeha, mu je odgovoril; solzeče se trte; vnete in solzeče se oči
  3.      solzívec  -vca [z] m () voj. bojni plin, ki povzroča solzenje: s solzivcem razganjati demonstrante; bombe, napolnjene s solzivcem
  4.      solzívka  -e [z] ž () publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo ganljivo vsebino: rada je brala solzivke ∙ publ. muzikanti so igrali vesele poskočnice in otožne solzivke zelo čustvene skladbe
  5.      sòm  sôma m ( ó) velika sladkovodna roparska riba z dolgimi brki: ulovil je velikega soma ◊ zool. somi morske ali sladkovodne ribe brez lusk in z daljšimi ali krajšimi brki, Siluridae; mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka; pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis
  6.      somán  -a m () kem. počasi hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: sarin in soman
  7.      somatologíja  -e ž () veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo; strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / žarg. kupiti somatologijo učbenik somatologije
  8.      somátski  -a -o prid. () med. telesen: somatske značilnosti / somatska zrelost / somatske in psihične bolezni
  9.      soméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: someren trg; ta okrasni lik je someren; obraz je someren // razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: zdaj so ploščice na igralni deski somerne / leva roka je somerna z desno ● knjiž. hoditi, tolči v somernem ritmu v enakomernem; knjiž. za ta prekršek je bila kazen somerna sorazmernabot. dvobočno somerni cvet cvet, ki se lahko z dvema ravninama razdeli na dva enaka dela; geom. osno, ravninsko, središčno someren glede na os, ravnino, središče; zool. somerna repna plavut; dvobočno somerna žival žival, ki ima enako levo in desno polovico somérno prisl.: biti somerno raščen; somerno razvrščene gredice
  10.      somérje  -a s (ẹ̑) knjiž. somernost: somerje telesa / somerje je bilo s tem malo porušeno ● knjiž. slišnost zvoka je v somerju z oddaljenostjo v sorazmerju
  11.      somérnica  -e ž (ẹ̑) geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična; simetrala: somernica daljice, kota, krivulje; somernica dveh likov
  12.      somernína  -e ž () min. umišljena ravnina, ki deli telo v dve simetrični polovici; simetrijska ravnina: vodoravna somernina ♦ bot. somernina cveta
  13.      somérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost somernega: somernost telesa / imeti smisel za somernost ♦ biol. zvezdasta somernost glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline; geom. ravninska somernost glede na ravnino; min. somernost kristalov
  14.      sòmeščàn  in sòmeščán -ána m (- -á; -) kdor je v razmerju do drugega meščan istega mesta: nagovoriti someščane; bili so ponosni na slavnega someščana
  15.      somìč  -íča m ( í) manjšalnica od som: mladi somiči ◊ zool. ameriški somič manjša, somu podobna sladkovodna riba, Ictalurus nebulosus
  16.      somíšljenica  -e ž () ženska oblika od somišljenik: sodelovanje s somišljeniki in somišljenicami
  17.      somíšljenik  -a m () kdor ima skupaj s kom enake, iste nazore, enako, isto prepričanje: biti v stiku s somišljeniki; srečati v zaporu politične somišljenike / pridobival si je somišljenike privržence
  18.      somíšljeništvo  -a s () dejstvo, da je kdo somišljenik: družilo ju je prijateljstvo in somišljeništvo; obdolžili so ga somišljeništva s svobodomisleci
  19.      somóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. mračen: somorna dvorana / bleda, somorna svetloba / kaj si tako somoren / somorne misli / somorna okolica pusta, puščobna somórno prisl.: somorno molčati
  20.      somorníca  tudi somórnica -e ž (í; ọ̑) geol. voda, ki je mešanica morske in sladke vode: te živali živijo zlasti v somornici; somornica ob izlivu rek
  21.      somráčen  in sómračen -čna -o prid. (ā; ọ̄) knjiž. polmračen: somračni hodniki; somračna ječa / jutro je bilo še somračno / somračna svetloba, zarja somráčno in sómračno prisl., v povedni rabi: v hiši je bilo somračno
  22.      somráčje  in sómračje -a s (; ọ̄) knjiž. polmrak: somračje nad pokrajino; svetloba in somračje / v somračju je videl temne postave / somračje v dušah žalost, potrtost
  23.      somráčnica  in sómračnica -e ž (; ọ̄) nar. vešča: Njegove prestrašene oči so obletavale razred kakor somračnica (I. Koprivec)
  24.      somrák  in sómrak -a m (; ọ̄) knjiž. polmrak: bil je že somrak, ko se je vračal / večerni somrak / somrak starinskih dvoran; pren. posvetiti v somrak preteklosti ● knjiž. v dušo se mu zgrinja somrak postaja žalosten, potrt; knjiž. živeti v somraku v razmerah, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenjebot. navadni somrak zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti; navadna črna meta
  25.      sonánt  -a m (ā) lingv. zveneči soglasnik, ki ne zahteva pred seboj po zvenečnosti enakega soglasnika; zvočnik: variante sonantov

   51.014 51.039 51.064 51.089 51.114 51.139 51.164 51.189 51.214 51.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA