Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (51.039-51.063)


  1.      sòinvestítor  -ja m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom investitor česa: iskati soinvestitorja objekta / publ. dogovor med soinvestitorji med investitorji ♪
  2.      sòizvajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom izvajalec česa: soizvajalec glasbenega dela / stavba ni bila pravočasno dograjena, ker se soizvajalec ni držal roka ♪
  3.      sòj 1 sôja m (ȍ ó) knjiž. rahla, medla svetloba: na steni je migotal soj zibajoče se svetilke; pisati pri soju sveče; iskati ključ v soju vžigalice; rdečkast soj ognja // sijanje, žarenje: lunin soj; soj sonca / soji požara odsevi / ekspr. sonce je žarelo v krvavem soju ● knjiž. soj v njenih očeh je zbledel njene oči niso več izražale veselja, pričakovanja; knjiž. oči se mu bleščijo v mrkem soju mrko gleda ♪
  4.      sòj 2 sôja m (ȍ ó) biol. skupina mikroorganizmov iste vrste s posebnimi lastnostmi; sev: soj bakterij ♪
  5.      sója  -e ž (ọ̄) kulturna rastlina z razvejenim steblom, trojnatimi listi in stroki ali njeno seme: gojiti, sejati sojo; fižol in soja / pridobivanje olja iz soje ♪
  6.      sojeníca  -e ž (í) nav. mn., mitol. vsako od treh bitij, ki otroku ob rojstvu napovedujejo usodo: napovedi sojenic ∙ ekspr. ob rojstvu mi ni stala ob strani sojenica z debelo mošnjo nisem bogat, premožen ♪
  7.      sójenje  -a s (ọ́) glagolnik od soditi: sodnik je prekinil sojenje; sojenje skupini, obdolženi kraje / sojenje nogometne tekme ♦ jur. sojenje na prvi stopnji ♪
  8.      sók  -a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku 2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese // brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka 3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi 4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke 5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo 6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok 7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok ● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive ◊ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč ♪
  9.      sòkáznjenec  -nca m (ȍ-ȃ) kaznjenec v razmerju do drugega kaznjenca: od sokaznjencev je dobil pripomočke za beg iz zapora ♪
  10.      sôkol  -ôla m (ó ó) 1. ptica ujeda z ukrivljenim kljunom in dolgimi, ozkimi perutmi: sokol cvili, piska; sokol plane na zajca; dresirati sokole za lov; loviti s sokoli; ima oči kot sokol zelo dobro vidi ♦ zool. mali sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom, Falco columbarius; sokol morilec s temno rjavim hrbtom, rumenkastim grlom in rdečimi prsmi, Falco cherrug; sokol selec zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus 2. knjiž., ekspr. odločen, pogumen človek: njeni sokoli so v boju / kot nagovor pojdi, sokol moj 3. nekdaj član organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: sokoli in orli / biti, telovaditi pri sokolih ♪
  11.      sokolíca  -e ž (í) 1. samica sokola: sokolica je zapustila gnezdo 2. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev z narodnoobrambno usmerjenostjo: kroji sokolic ♪
  12.      sokolìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od sokol: sokolič se je hitro pognal v zrak ♦ zool. sokol z modro sivim hrbtom in belim grlom; mali sokol 2. knjiž., ekspr. postaven, krepek deček, fant: ima tri fantiče, tri sokoliče / kot nagovor dobro si opravil, sokolič moj ♪
  13.      sokôliti  -im in sokóliti -im nedov. (ō ȏ; ọ̑) knjiž. opogumljati, hrabriti: sokoliti vojake pred bojem; oficirji so se sokolili ob njegovem zgledu ♪
  14.      sokôlji  in sokólji -a -e prid. (ȏ; ọ̄) nanašajoč se na sokole: sokolje gnezdo / sokolji par / ekspr.: imeti sokolji pogled; gledati s sokoljimi očmi zelo bistro, ostro ♦ lit. sokolja teorija teorija, po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača ♪
  15.      sokôlski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na sokole ali sokolstvo: sokolski dom, kroj; sokolsko društvo, gibanje / sokolski duh ♪
  16.      sokôlstvo  -a s (ō) nekdaj gibanje ali delovanje sokolov, telovadcev: sokolstvo in orlovstvo / priti iz vrst sokolstva sokolov ♪
  17.      sokóvnik  -a m (ọ̑) priprava za pridobivanje soka iz sadja, zelenjave s segrevanjem: iz sokovnika je tekel sok; pripraviti sok v sokovniku, s sokovnikom ♪
  18.      sokrátik  -a m (á) filoz. pristaš vsake od šol, ki temelji na Sokratovem pojmu dobrega: ideje sokratikov ♪
  19.      sókratski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Sokratu: to so sokratske ideje / sokratsko vpraševanje ♦ filoz. sokratske filozofske šole filozofske šole sokratikov; ped. sokratski razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj ♪
  20.      sòkrív  -a -o prid. (ȍ-ȋ ȍ-í) v povedni rabi ki je skupaj s kom kriv česa: biti sokriv prometne nesreče; tudi on je sokriv za neuspeh ♪
  21.      sòkrívka  -e ž (ȍ-ȋ) ženska oblika od sokrivec: s svojo pasivnostjo je postala sokrivka neurejenih razmer ♪
  22.      sokŕvje  -a s (ȓ) biol. (ožje) krvno sorodstvo: parjenje v sokrvju ♪
  23.      sòkŕvnost  -i ž (ȍ-r̄) biol. (ožje) krvno sorodstvo: sokrvnost staršev slabo vpliva na potomstvo ♪
  24.      sól  -a m (ọ̑) kem. koloidna snov v tekočem stanju, ki vsebuje mnogo vode: sol in gel ♪
  25.      sól  -í [sou̯] ž (ọ̑) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol; kupiti, pridobivati sol; posuti, potresti s soljo; rudnik soli; ščepec soli; okus po soli; konzerviranje v soli; sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli 2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; Glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline ● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenost ◊ agr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit ♪

   50.914 50.939 50.964 50.989 51.014 51.039 51.064 51.089 51.114 51.139  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA