Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (50.464-50.488)


  1.      slanozòr  -ôra m (ȍ ó) bot. gorska ali visokogorska rastlina s črtalastimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Heliosperma: četverozobi slanozor; planinski slanozor ♪
  2.      sláp  -a stil. -ú m, mn. slapóvi stil. slápi (ȃ) 1. večja količina vode, ki v loku pada z višjega mesta na nižje zaradi navpičnega, strmega zemljišča: slap buči, šumi; slap pada v globino; vznožje slapa; lasje so se ji kot slap razlili preko ramen / reka dere čez skale v brzicah in slapovih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: slapovi isker / slap luči, svetlobe / na oknih so bili slapovi rož; pren. slap misli, vprašanj ♪
  3.      slápast  -a -o prid. (ȃ) podoben slapu: slapast val / slapasto šumenje ♪
  4.      slapèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) vrtn. ki ima razvejeno viseče steblo: slapeči nageljni / slapeča rast ♪
  5.      slápnik  tudi slapník -a m (ȃ; í) nav. mn., zool. na severu živeče vodne ptice, ki gnezdijo ob sladkih vodah in se dobro potapljajo, Gaviidae: rdečegrli, severni slapnik ♪
  6.      slapovít  -a -o prid. (ȋ) poln slapov: slapovita reka / slapovite gube plašča ♪
  7.      slapóvje  -a s (ọ̑) 1. več slapov, slapovi: elektrarne na slapovju 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: slapovje raket; pren. slapovje besed ♪
  8.      slást  -í ž (ȃ) 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: slast ga je obšla ob takih mislih; čutiti slast / ekspr.: pesnikova izpovedna slast; ustvarjalna slast / kosilo mu ni bilo v slast; jed mu gre v slast mu je všeč, mu tekne; jedel je z veliko slastjo // navadno s prilastkom kar vzbuja tak občutek: odpovedal se je kajenju in drugim slastem; slasti življenja / ekspr. okusiti slast zmage 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: slast je poslušati njen zvonki glas 3. knjiž. velika želja: utešil si je slast po pijači / imeti slast do jedi tek 4. star. prijeten okus: vino še nima prave slasti; hvalil je slast potice / ta jed je brez slasti brez okusa ● zastar. pomanjkanje slasti kot znamenje vročice teka; zastar. v slast je prebiral življenjepise z velikim užitkom ♪
  9.      slásten  -tna -o prid., slástnejši (á) 1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju ∙ ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti slástno prisl.: pečenka slastno diši; slastno so se gostili ♪
  10.      slastíti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. s slastjo jesti kaj dobrega: rad se slasti s pecivom; pogosto se je slastil na pojedinah ♪
  11.      slástnik  -a m (ȃ) zastar. nasladnež: bil je nenasiten slastnik / slastnika bi zamikala posebna jajčna jed z mesom sladokusca ♪
  12.      slástnost  -i ž (á) okusnost: slastnost in hranilnost krme ● zastar. prvi znak bolezni je bila zmanjšana slastnost zmanjšan tek ♪
  13.      slastoústiti se  -im se nedov. (ú ȗ) knjiž. 1. s slastjo jesti kaj dobrega: slastoustiti se s pečenko 2. naslajati se: slastoustili so se ob naravi in preprostem življenju / slastoustil se je z njeno lepoto ♪
  14.      slaščičárski  tudi slaščíčarski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na slaščičarje ali slaščičarstvo: slaščičarska obrt / slaščičarski mojster ♪
  15.      slaščičárstvo  tudi slaščíčarstvo -a s (ȃ; ȋ) slaščičarska obrt: izučil se je slaščičarstva ♪
  16.      slaščíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slaščico: slaščične drobtine / slaščično testo ♪
  17.      slátina  -e ž (ȃ) voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina // izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo ♪
  18.      slátinast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slatino: pijača slatinastega okusa ♦ agr. slatinasta tla tla, ki vsebujejo mnogo natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli ♪
  19.      slátinka  -e ž (ȃ) 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach ♪
  20.      sláva  -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču ◊ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava ♪
  21.      slávček  -čka m (á) nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček ● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču ♪
  22.      slávec  -vca m (á) rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev ♪
  23.      sláven  -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika ♪
  24.      slávika  -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik ♪
  25.      slavístika  -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike ♪

   50.339 50.364 50.389 50.414 50.439 50.464 50.489 50.514 50.539 50.564  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA