Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (50.064-50.088)


  1.      skióptikon  -a m (ọ́) nekdaj priprava za projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: šola ima star skioptikon ♪
  2.      skipéti  -ím dov., tudi skípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, voda skipi / lonec nad ognjiščem je skipel 2. ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar ga zagleda, skipi; za vsako malenkost skipi ● ekspr. srce mu je skipelo v veselju postal je zelo vesel skipèl in skipél tudi skípel -éla -o: skipelo mleko ♪
  3.      skísanec  -nca m (ȋ) ekspr. 1. kdor z izrazom na obrazu kaže nerazpoloženje, nejevoljo: nasmejani ljudje in skisanci 2. kdor je nedejaven, nesposoben za kaj: na take skisance ne smeš računati ♪
  4.      skísati  -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi skisajo mleko; skisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: skisati travo / skisati krmo skísati se 1. zaradi vrenja postati kisel: na toplem se mleko skisa; vino se skisa // ekspr. pokvariti se, poslabšati se: hrana se je skisala 2. ekspr. postati nedejaven, nesposoben za kaj: moram delati, sicer se bom skisal; v taki samoti se bo skisal ● ekspr. možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala v svojem ravnanju, mišljenju je postal nepreudaren; ekspr. ob teh besedah se ji je obraz skisal postala je nerazpoložena, nejevoljna; ekspr. vreme se je skisalo postalo neprijetno, pusto skísan -a -o: imeti skisan obraz; ta človek je že ves skisan; skisana juha ∙ ekspr. skisan zrak pokvarjen, slab ♦ agr. skisana zemlja zemlja, ki vsebuje veliko humusnih kislin; sam.: v prostoru zaudarja po skisanem ♪
  5.      skísniti  -em dov. (í ȋ) redko skisati se: mleko na toplem skisne / obraz se mu je skisnil ♪
  6.      skitálstvo  -a s (ȃ) zastar. potepuštvo, popotništvo: predati se skitalstvu / skitalstvo brezposelnih ♪
  7.      sklàd  skláda m (ȁ á) 1. debelejša plast kamnine, trdne snovi: na skalnatem pobočju so bili skladi lepo vidni; apnenčasti skladi; sklad premoga / premiki zemeljskih skladov 2. navadno s prilastkom kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: sklad se je podrl; skladi knjig, papirja / vreče moke zlagati v sklade / plavajoči ledeni skladi 3. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen: povečati sklad; sklad za obnovo porušenih vasi / denar redno prihaja v sklad / nagrada Prešernovega sklada; dobiti štipendijo iz Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok / upravni odbor sklada 4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: obnavljanje knjižnega sklada v knjižnici; vse te vrednote sodijo v kulturni sklad človeštva 5. v zvezi biti v skladu biti tak, da s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: hiša ni v skladu z okolico b) logično urejeno celoto: njegovo govorjenje ni v skladu z njegovim prepričanjem; predpisi so v skladu z zakonom // v zvezi spraviti v sklad uskladiti: spraviti v sklad govorjenje in ravnanje; spraviti nove predpise v sklad z zakoni ● publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; publ. ravnati v skladu z navodili po navodilih; knjiž. barvni skladi barvne kombinacije; ekspr. mogočni gorski skladi gore; knjiž. sklad zvokov ubranost; star. sklad med čustvi in razumom skladnost ◊ agr. cepljenje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; ekon. skladi čisto premoženje delovne organizacije; investicijski sklad; Mednarodni monetarni sklad mednarodna organizacija, ki skrbi za denarna vprašanja članic in za mednarodni denarni sistem; poslovni, rezervni sklad; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; geol. jurski skladi; jur. premoženjski sklad; papir. sklad približno 1.000 kg papirja; zgod. verski sklad nekdaj iz premoženja konec 18. stoletja razpuščenih samostanov pridobljene nepremičnine in denar pod državno upravo, namenjen vzdrževanju duhovščine ♪
  8.      skládalnica  tudi skladálnica -e [u̯n, druga oblika tudi ln] ž (á; ȃ) knjiž., redko skladovnica: skladalnica drv ♪
  9.      skládanec  -nca m (ā) nav. mn., knjiž. oblat, vafel: peči skladance / jesti skladance ♪
  10.      skladátelj  -a m (ȃ) kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: operni, zborovski skladatelj; skladatelj zabavne glasbe ♪
  11.      skladateljevánje  -a s (ȃ) knjiž. skladanje (glasbenih del): posvetiti se skladateljevanju ♪
  12.      skladáteljica  -e ž (ȃ) ženska, ki ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: skladateljica in dirigentka ♪
  13.      skládati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: skladati deske, drva / skladati na kup; skladati v kopo, skladovnico / skladati stvari v kovček zlagati 2. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: skladati opere / skladatelj veliko sklada // star. ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: skladati pesmi, povesti / skladati verze skládati se biti tak, da s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: barve se lepo skladajo; ta hiša se ne sklada z okolico b) logično urejeno celoto: ta izjava se ne sklada z njegovimi prejšnjimi trditvami / prepis se sklada z izvirnikom se ujema ● redko fant in dekle se skladata se ujemata, se razumeta; državna in narodnostna meja se ne skladata se prostorsko ne pokrivata, nista isti; zastar. sreča se sklada iz malenkosti sestoji; s sogovornikom se ne sklada se ne strinja ♪
  14.      skláden 1 -dna -o prid., skládnejši (á) 1. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju: skladna celota; ima lepo, skladno postavo / skladen razvoj gospodarstva // ki s čim drugim sestavlja a) urejeno, prijetno celoto: z užitkom poslušati skladne glasove pevcev; barve vzorca so skladne / siva barva je skladna z večino drugih barv b) logično urejeno celoto: njegov nauk je skladen / duhovno, notranje skladen človek 2. za katerega je značilno medsebojno razumevanje: živela sta v skladnem, srečnem zakonu; odnosi v delovni skupnosti so skladni / skladna družina 3. v zvezi z z ki ima prav take lastnosti, značilnosti, kot so določene, se pričakujejo glede na izbrano merilo urejenosti, pravilnosti: gospodarski razvoj je skladen s sprejetimi resolucijami; z dosedanjimi pojmovanji premalo skladna razlaga; njegova dejanja so skladna z govorjenjem 4. zastar. zložljiv: skladni stoli; skladna miza ◊ geom. lika sta skladna lika sta enaka po obliki in velikosti skládno prisl.: delovati skladno; skladno razvit; ravnati skladno s predpisi ♪
  15.      skladíšče  -a s (í) zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov: izprazniti skladišče; iti v skladišče; hraniti v skladišču; skladišče hrane, razstreliva, vnetljivih tekočin; skladišče za žito / carinsko, vojaško skladišče; ladijsko skladišče; silosno skladišče / zidati skladišče / mravlje imajo pod zemljo skladišče; pren. skladišče znanja ∙ ekspr. moja soba je pravo skladišče v njej je veliko pohištva, predmetov; ekspr. maščoba je glavno skladišče za energijo v njej je shranjena energija // oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za tako shranjevanje: vodja skladišča; delavec v skladišču / javno skladišče ♦ ekon. konsignacijsko skladišče za blago določenega, navadno tujega proizvajalca ♪
  16.      skladíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skladišče: skladiščni prostori; skladiščna površina / skladiščni delavec; skladiščna služba / skladiščni kalo ♦ jur. skladiščni list skladiščnica; zgod. skladiščna pravica v fevdalizmu pravica mesta, da morajo potujoči trgovci skladiščiti v njem svoje blago za določen čas ♪
  17.      skladíščenje  -a s (ȋ) glagolnik od skladiščiti: zaboji so se pri skladiščenju poškodovali; skladiščenje cementa, moke / prostori za skladiščenje ♪
  18.      skladíščiti  -im nedov. (í ȋ) dajati, spravljati v skladišče: skladiščiti moko, sadje / skladiščiti zaboje drugega na drugega // publ. hraniti v skladišču: skladiščiti blago pri normalni temperaturi // publ. hraniti sploh: skladiščiti krompir v kleti / skladiščiti elektriko v akumulatorju; računalnik skladišči podatke; pren. spomin skladišči vtise ♪
  19.      skladíščnica  -e ž (ȋ) ženska oblika od skladiščnik: skladiščnik in skladiščnica ♦ jur. listina, s katero se potrjuje sprejem blaga v skladišče ♪
  20.      skladíščnik  -a m (ȋ) delavec v skladišču: skladiščnik je izdal, prevzel blago; skladiščnik naklada, nosi zaboje / glavni skladiščnik ♪
  21.      skladiščnína  -e ž (ȋ) pristojbina za hranjenje blaga v skladišču: plačati skladiščnino ♪
  22.      skládje  -a s (ȃ) knjiž. skladnost: skladje barv, glasov / skladje misli z resničnostjo / spraviti v skladje s čim uskladiti; to je v skladju z naravnimi zakoni v skladu ♪
  23.      skládnica  -e ž (ȃ) knjiž. skladovnica: skladnica drv, knjig ● bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih ♪
  24.      skládnja  -e ž (á) lingv. zlaganje besed v besedne zveze, stavke: dobro obvlada slovensko skladnjo / skladnja tega besedila je slaba zloženost besednih zvez, stavkov // nauk o tem: skladnja in pomenoslovje ● knjiž., redko skladnja med besedami in dejanji skladnost ♪
  25.      skládnost  -i ž (á) lastnost, značilnost skladnega: skladnost telesa / skladnost barv / skladnost pravnega sistema / doseči skladnost med vsebino in obliko; skladnost zakona z ustavo; stavba je lepa v svoji skladnosti / spraviti v skladnost s čim uskladiti ◊ geom. enakost geometrijskih likov po obliki in velikosti ♪

   49.939 49.964 49.989 50.014 50.039 50.064 50.089 50.114 50.139 50.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA