Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (49.514-49.538)


  1.      sestávljanka  -e [sǝs in ses] ž (á) 1. igrača, pri kateri se sestavljajo elementi, deli: kupiti sestavljanko; lesene sestavljanke; tehnične igrače in sestavljanke 2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov: iz škatlastih kosov pohištva delamo poljubne sestavljanke; oprema satelita je zgrajena kot sestavljanka, tako da se posamezne naprave zlahka zamenjajo / graditi po sistemu sestavljanke ♪
  2.      sestávljati  -am [sǝs in ses] nedov. (á) 1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate; otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock; dolgo, počasi sestavljati; sestavljati in razstavljati 2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar 3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo 4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi; vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor sestávljati se fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji: valovanji se sestavljata sestavljajóč -a -e: program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino ♪
  3.      sestavljávec  -vca [sǝs in ses] m (ȃ) kdor kaj sestavlja: sestavljavec avtomobilov / sestavljavec berila je upošteval tudi sodobne literarne tokove / upoštevati pripombe sestavljavcev učnega načrta ♪
  4.      sestavljávka  -e [sǝs in ses] ž (ȃ) ženska, ki kaj sestavlja: sestavljavka mesoreznic / sestavljavka berila je upoštevala tudi starejše avtorje ♪
  5.      sestávljenka  -e [sǝs in ses] ž (ȃ) 1. lingv. (nova) beseda, narejena iz podstave s predpono: samostalniška sestavljenka; sestavljenke in izpeljanke 2. redko sestavljanka: kupiti otroku sestavljenko ♪
  6.      sestávljenost  -i [sǝs in ses] ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost sestavljenega: sestavljenost naprave / sestavljenost delovne organizacije 2. knjiž. zapletenost, kompliciranost: sestavljenost nalog, problemov ♪
  7.      sestávnost  -i [sǝs in ses] ž (á) knjiž. lastnost, značilnost sestavnega: sestavnost prvin / kristalna sestavnost zgradba ♪
  8.      sestêrc  tudi sestêrcij -a m (ȇ; é) num. srebrn rimski novec za dva in pol asa: denarij in sesterc ♪
  9.      sésti  sédem dov., stil. sèl séla; nam. sést in sèst (ẹ́ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: sedel je, da bi si odpočil; nima kam sesti; sesti na stol, v naslanjač; s težavo je sedel / otrok ji je sedel v naročje; sedel je poleg nje / sesti k mizi, za mizo; sesti v avtomobil / sesti v senco / kot vljudnostna fraza: izvolite sesti; šalj. sedite, da nam ne odnesete spanja / kot ukaz psu sedi // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: metulj je sedel na cvet; ptice so sedle na drevo 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: sedla je h klavirju; rad sede h knjigam rad bere, študira / ali boš šel z avtomobilom ali boš sedel na vlak se boš peljal z vlakom; včasih sede za pisalni stroj tipka 3. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: glava vijaka mora sesti; žarnico privijamo toliko časa, da sede v ležišče / slušalka je sedla na vilice ● ekspr. sesti na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. končno so stvari sedle na svoje mesto so se uredile; slabš. sesti na posestvo, zemljo prilastiti si, polastiti se; ekspr. sesti na prestol zavladati; ekspr. sesti komu na tilnik, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. taka stvar sede v spomin si jo zapomniš; ekspr. na mehko sesti pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori ♪
  10.      sestòj  -ôja [sǝs in ses] m (ȍ ó) gozd. enotna skupnost gozdnega drevja: sestoj pokriva del pobočja; čistiti, redčiti sestoj; bukov, hrastov, smrekov sestoj; sestoj črnega bora; gostota, starost sestoja / čisti sestoj ene ali pretežno ene drevesne vrste; mešani sestoj več drevesnih vrst ♪
  11.      sestòp  -ópa [sǝs in ses] m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od sestopiti: pri sestopu so se ponesrečili trije alpinisti; vzpon in sestop / sestop z lestve 2. kraj, prostor, kjer se da s česa priti: sestop je dobro označen; sestop je po grebenu; peščen, strm sestop 3. šport. primaknitev enega telovadca k drugemu tako, da stojita vštric: razstop in sestop / postaviti se v sestop ♪
  12.      sestópati  -am [sǝs in ses] nedov. (ọ̄) premikati se navzdol, dol a) po strmem svetu: sestopati z gore; sestopati čez plaz, na južnem pobočju, po ledenem žlebu; počasi, previdno sestopati b) zlasti po čem navpičnem: sestopati po lestvi, stopnicah / rudarji sestopajo v jamo // stopati s česa: sestopati z voza ♪
  13.      sestopíti  in sestópiti -im [sǝs in ses] dov. (ȋ ọ́ ọ̑) premakniti se navzdol, dol a) po strmem svetu: na vrh so se povzpeli po eni poti, sestopili pa po drugi; sestopiti po severni strani / sestopiti v Vrata b) zlasti po čem navpičnem: sestopiti po lestvi // stopiti s česa: sestopiti s konja, z voza; pren., knjiž. sestopiti z višav filozofije na realna tla ♪
  14.      sêstra  -e stil. -é ž (é) 1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra 2. zdravstvena delavka s srednješolsko ali višješolsko izobrazbo: sestra mu je izmerila temperaturo / sprejela ga je glavna sestra; patronažna sestra ki skrbi za otroke, bolnike na domu / (višja) medicinska sestra 3. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bila ji je sestra v nesreči // kar je čemu enako, podobno: na nebu je zasvetila prva zvezda, za njo so zažarele tudi njene sestre 4. redovnica: tam poučuje verouk sestra / kot pristavek k imenu sestra [s.] Egidija ♦ rel. sestra nekdaj naslov za redovnico brez slovesnih zaobljub; usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov; sestra prednica ♪
  15.      sestrádanka  -e [sǝs in ses] ž (á) ekspr. sestradana ženska: sestradanke iz taborišča ♪
  16.      sestrádati  -am [sǝs in ses] dov., tudi sestradála (á) z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: sestradati ujetnike, zapornike; za kazen so ga sestradali sestrádan -a -o 1. deležnik od sestradati: sestradani interniranci 2. ki je zaradi pomanjkanja hrane zelo izčrpan, oslabel: sestradan človek; sestradan pes, volk; biti sestradan / ekspr. sestradani obrazi otrok ● ekspr. potolažiti sestradani želodec lakoto; ekspr. danes sem zelo sestradan lačen ♪
  17.      sestránec  -nca m (ā) star. bratranec: ima tri sestrance ♪
  18.      sestrašíti  -ím in sestrášiti -im [sǝs in ses] dov., sestrášil (ȋ í; á ȃ) knjiž., redko prestrašiti, ustrašiti: zelo so ga sestrašili; sestrašil se je in zbežal ♪
  19.      sestrelíti  -ím [sǝs in ses] dov., sestréli in sestrêli; sestrélil (ȋ í) s streli, streljanjem povzročiti, da pade kaj na tla, navadno letalo: sestreliti sovražno letalo / sestreliti ptico z drevesa sestreljèn -êna -o: sestreljen bombnik; letalo je bilo sestreljeno s strojničnim rafalom ♪
  20.      sêstrica  in sestríca -e ž (é; í) manjšalnica od sestra: ima tri sestrice; mlajša sestrica; bratci in sestrice / zagorela je prva zvezda in za njo njene sestrice ♪
  21.      sestrìč  -íča m (ȉ í) 1. nar. štajersko bratranec: to je moj sestrič 2. star. sestrin sin; nečak ♪
  22.      sestríčna  -e ž (ȋ) hči strica ali tete: predstavila mu je svojo sestrično / mala ali mrzla sestrična hči očetovega ali materinega bratranca ali sestrične ♪
  23.      sêstrin  -a -o (ē) svojilni pridevnik od sestra: sestrin obraz; sestrina obleka ♪
  24.      sestrínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. sestrski: sestrinska ljubezen / sestrinski deželi ♪
  25.      sêstrski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na sestre: sestrska ljubezen / sestrska in babiška služba / ekspr. gradnja sestrskih ladij / sestrsko pokrivalo sêstrsko prisl.: sestrsko jo je objela ♪

   49.389 49.414 49.439 49.464 49.489 49.514 49.539 49.564 49.589 49.614  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA