Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (49.464-49.488) 
- servílnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost servilnega človeka: zaradi servilnosti pri sodelavcih ni bil priljubljen / servilnost do nadrejenih ♪
- servíranje -a s (ȋ) glagolnik od servirati: pomagati pri serviranju; pred serviranjem jed polijemo z omako; serviranje izbranih jedi / igralec je pri serviranju precej nezanesljiv ♪
- servírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prinesti (pripravljeno) hrano, pijačo na mizo: servirati juho; servirati večerjo, zajtrk; servirati sadno kupo v kozarcih / kavo servirajo na terasi / servirati jed s solato; ta jed se servira samostojno / v tej restavraciji servirajo domače in mednarodne specialitete imajo, pripravljajo ∙ ekspr. servirati vse na krožniku omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže 2. žarg. povedati, sporočiti: vsak dan mu servira vse sveže novice / ni verjel vsega, kar jim je serviral tisk 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo začeti igro ali del igre z udarcem, podajo žoge: igralec je slabo serviral / servirati žogo servíran -a -o: okusno servirana hrana ♪
- servíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na serviranje: servirni krožnik, pladenj; servirni pribor; jedilna in servirna posoda / servirna mizica / servirni udarec ♪
- sêrvis -a m (ȇ) 1. podjetje, delavnica za popravljanje, vzdrževanje strojev, tehničnih naprav: odpreti nov servis; odpeljati radio, pralni stroj v servis; mreža servisov / avtomobilski, mehanični servis; servis gospodinjskih aparatov, pisalnih strojev // s prilastkom podjetje, ustanova za opravljanje različnih del, uslug: gospodinjski, knjigovodski servis; servis za obdelavo, prenos podatkov / Študentski servis 2. pregled, popravilo strojev, tehničnih naprav: servis je bil drag / narediti, opraviti servis / drugi, prvi servis avtomobila; redni servis 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre, začetni udarec: servis in podaja / zdaj ima on servis bo on serviral; menjava servisa ♪
- servís -a m (ȋ) komplet navadno šestih ali dvanajstih krožnikov, skodelic in druge namizne posode: ta krožnik ne spada k servisu / dobila je lep čajni servis; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; kavni servis ♪
- sêrvisen -sna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na sêrvis: servisni delavci; servisna dejavnost / servisna delavnica / servisna služba; servisno vzdrževanje naprav / servisna pralnica servis za pranje perila ♦ teh. servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila ♪
- servisírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, opraviti servis: servisirali so petdeset avtomobilov ♪
- servitút -a m (ȗ) jur. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine; služnost: izgubiti servitut / osebni servitut; servitut poti ♪
- sêrvomótor in sêrvomotór -ja m (ȇ-ọ̑; ȇ-ọ̑) strojn. del servomehanizma, ki opravlja za krmiljenje ali regulacijo potrebno delo ♪
- sêrvus medm. (ȇ) v meščanskem okolju, nekdaj, zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: med seboj so se pozdravljali: servus ♪
- sêrž -a m (ȇ) tekst. gladka bombažna, volnena tkanina v keprovi vezavi ♪
- sêržast -a -o prid. (ȇ) tekst. ki je iz serža: modra seržasta obleka ♪
- sesáč -a [sǝs in ses] m (á) nav. mn., zool. nečlenasti zajedavci s priseski, živeči v ožilju človeka, jetrih ovc, goveda, konj in na škrgah rib, Trematodes: sesači in trakulje ♪
- sesálen -lna -o [sǝs in ses] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina ♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko
♪
- sesálo -a [sǝs in ses] s (á) 1. zool. cevast organ nekaterih žuželk za sesanje hrane: čebela srka medičino s sesalom; sesalo in grizalo 2. redko sesalka: izčrpati vodo s sesalom ♪
- sesánje -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od sesati: doba sesanja / sesanje palca / sesanje prahu; priprava za sesanje plinov ♪
- sesáti -ám [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto ● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me
zelo muči, trpinči ♪
- sèsec -sca in sesèc -scà in sêsec in sésec -sca [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; é; ẹ̄) star. sesek: mladič išče materin sesec / žrebiček je še pri sescu kobila ga še doji ♪
- sesédanje -a [sǝs in ses] s (ẹ́) glagolnik od sesedati se: sesedanje hriba, zemlje / sesedanje krvi ♪
- sesédati se -am se [sǝs in ses] nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši // med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj ♪
- sèsek -ska in sesèk -skà in sêsek in sések -ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; é; ẹ̄) 1. vzboklina na trebuhu samice, iz katere mladič sesa mleko: obrisati seske pred molžo; kozji, kravji seski; majhen, nerazvit sesek; vnetje seskov / odstaviti tele od seskov narediti, da ga krava preneha dojiti / ekspr. otrok išče materin sesek (prsno) bradavico 2. nizko dojka: njeni polni seski 3. zastar. cucelj, duda: dati otroku sesek ♪
- sesékati -am [sǝs in ses] dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem narediti majhne, drobne dele: sesekati drva, veje / sesekati na kose 2. ekspr. poškodovati, uničiti: molji so sesekali obleko v omari ♪
- sesekljáti -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) z ostrim predmetom, navadno nožem, narediti (zelo) majhne, drobne dele: sesekljati čebulo, česen; meso za nadev zmeljemo ali sesekljamo / sesekljati peteršilj seseklján -a -o: sesekljani listi pehtrana; sesekljana slanina; sesekljano meso ♦ gastr. sesekljani zrezek pečena jed iz surovega sesekljanega mesa, namočenega kruha in dodatkov ♪
- sèsen -sna -o in sesèn -snà -ò in -ó in sêsen in sésen -sna -o [prva in druga oblika sǝs] prid. (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; ē; ẹ̑) 1. nanašajoč se na sesanje: sesna priprava / sesna bradavica 2. ki je v starosti, ko še sesa: sesni mladič; sesno tele ♪
49.339 49.364 49.389 49.414 49.439 49.464 49.489 49.514 49.539 49.564