Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (4.889-4.913) 
- dvógúb -a -o prid. (ọ̑-ȗ ọ̑-ū) ki ima dve gubi: dvogubi telovnik / star. dvogubi škrlatni plašč dvojni ♪
- dvóinpólsôben -bna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ọ̑-ō) v zvezi dvoinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi in kabinet: zamenjati dvoinpolsobno stanovanje za trisobno ♪
- dvójámboren -rna -o prid. (ọ̑-ā) ki ima dva jambora: dvojamborna jadrnica ♪
- dvójámborka -e ž (ọ̑-ā) dvojambornica: ob obali so križarile majhne dvojamborke ♪
- dvójámbornica -e ž (ọ̑-ā) ladja z dvema jamboroma: pluti z dvojambornico; tovorna, trgovska dvojambornica; kapitan dvojambornice ♪
- dvójámbornik -a m (ọ̑-ā) dvojambornica: v zalivu je zasidran majhen dvojambornik ♪
- dvójba -e ž (ọ̑) zastar. dvom: dvojbe so me mučile / nikdar ni bil v dvojbi glede tega / ni dvojbe, da bo prišel ♪
- dvómba -e ž (ọ̑) zastar. dvom: vzbudile so se mu dvombe in sumi / nikakor ni mogel pregnati verskih dvomb / bila je brez dvombe najlepša v tem kraju ♪
- dvóobrázen -zna -o prid. (ọ̑-ā) knjiž. ki ima dve ali več podob, oblik: prikazal je nevarnost tiste dvoobrazne, zdaj uničujoče, zdaj ustvarjajoče strasti / dvoobrazno ravnanje dvolično ♪
- dvóobráznost -i ž (ọ̑-ā) značilnost, lastnost dvoobraznega: estetska dvoobraznost je v delu očitna / dvoobraznost strankinega vodstva dvoličnost ♪
- dvósôben -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi dvosobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi: kupiti dvosobno stanovanje ♪
- dvózbórničen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen: dvozbornični parlament ♪
- dvózóbka -e ž (ọ̑-ọ̑) zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka ♪
- dvóžlében -bna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) teh. 1. ki ima dva žleba, dve vdolbini: dvožlebni škripec 2. namenjen za vrezovanje dvojnega žleba: dvožlebni oblič ♪
- džuboks gl. juke-box ♪
- džúmbus -a m (ȗ) nižje pog., ekspr. hrup, trušč, vpitje: v razredu je bil strašanski džumbus / to bi bil džumbus, če bi prišlo do vojne velika zmeda ♪
- ében -a m (ẹ̄) ebenovec ♪
- ébenov -a -o (ẹ̄) pridevnik od eben: ebenov les ♪
- ébenovec -vca m (ẹ̄) tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les ♪
- ebenovína -e ž (í) ebenov les: intarzije, okvir, palica iz ebenovine; njegovi lasje so črni kot ebenovina ♪
- ebenovínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz ebenovine: ebenovinasta miza 2. po barvi podoben ebenovini: ebenovinasta polt ebenovínasto prisl.: ebenovinasto črni lasje ♪
- ebonít -a m (ȋ) črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka: izolatorji iz ebonita ♪
- eboníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz ebonita: ebonitna palica, plošča ♪
- ebulioskóp tudi ebulioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z ebulioskopom določiti stopnjo alkohola v vinu ♪
- ebulioskopíja -e ž (ȋ) kem. določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi z ebulioskopom ♪
4.764 4.789 4.814 4.839 4.864 4.889 4.914 4.939 4.964 4.989