Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (48.764-48.788)


  1.      samokrésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. pištolen, revolverski: samokresna cev / samokresni naboji ♪
  2.      samokrílnik  -a m (ȋ) aer. letalo z enojnimi krili brez zunanje opore med njimi in trupom: brezrepec in samokrilnik ♪
  3.      sámokrítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake ♪
  4.      sámokrítičnost  -i ž (ȃ-í) lastnost samokritičnega človeka: njegova glavna odlika je bila velika samokritičnost; pomanjkanje samokritičnosti ♪
  5.      sámokrítika  -e ž (ȃ-í) kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko ♪
  6.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisen ◊ bot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega ♪
  7.      samolástnost  -i ž (ā) zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo ● zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost ♪
  8.      sámolepílen  -lna -o prid. (ȃ-ȋ) prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete ♪
  9.      samolét  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) navadno v zvezi preproga samoleta, v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; leteča preproga: preproga samoleta bi me prenesla, kamor bi želel ♪
  10.      sámomasáža  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. masaža samega sebe: pomagati si s samomasažo ♪
  11.      sámomát  -a m (ȃ-ȃ) šah. mat pri problemskem šahu, kjer mora igralec igrati tako, da ga nasprotnik matira: samomat v šestih potezah ♪
  12.      samomòr  -ôra m (ȍ ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor ♪
  13.      samomorílski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȋ) nanašajoč se na samomorilce ali samomor: samomorilske skupine mladih ljudi / samomorilske misli; samomorilsko nagnjenje ∙ ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna samomorílsko prisl.: bil je obupan in samomorilsko razpoložen ♪
  14.      sámomúčenje  -a s (ȃ-ū) knjiž. mučenje samega sebe: duševno, telesno samomučenje; njegovo pretirano samomučenje in obtoževanje ♪
  15.      sámomučílec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: duševnost samomučilcev ♪
  16.      sámomučítelj  -a m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj ♪
  17.      sámomučíteljski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samomučitelje: njegova samomučiteljska narava / v svojih delih upodablja otroke s skoraj samomučiteljsko trpkostjo ♪
  18.      sámonamèn  -éna m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved ♪
  19.      sámonapajálnik  -a m (ȃ-ȃ) agr. napajalnik, v katerega priteka voda ob pritisku z gobcem avtomatično: modernizirati hlev s samonapajalniki ♪
  20.      sámonasláda  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. naslada nad samim seboj: on hoče le samonaslado in srečo ♪
  21.      sámonastájanje  -a s (ȃ-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih ♪
  22.      sámonastánek  -nka m (ȃ-ȃ) knjiž. nastanek sam od sebe: hipoteza o samonastanku življenja ♪
  23.      sámonavijálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ-ȃ) obrt. drog z vzmetjo za avtomatično navijanje platnene zavese ♪
  24.      sámonémški  -a -o prid. (ȃ-ẹ́) zastar. ki je samo v nemškem jeziku: napisi so bili samonemški / samonemške šole ♪
  25.      samoníkel  -kla -o [ǝu̯] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega ♪

   48.639 48.664 48.689 48.714 48.739 48.764 48.789 48.814 48.839 48.864  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA