Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (48.639-48.663)


  1.      sàk  in sák sáka m (ȁ á; ȃ) rib. ročna priprava z mrežo v obliki vreče, pritrjena na palici, za lovljenje rib, rakov: loviti s sakom ♪
  2.      sákar  -ja m (ȃ) rib. ribič, ki lovi s sakom ♪
  3.      sakó  -ja m (ọ̑) obl. daljši moški suknjič temne barve: obleči sako ♪
  4.      sákra  in sàkra medm. (ȃ; ȁ) pog. izraža podkrepitev trditve: sakra, tudi jaz bom šel z vami; sakra, kakšen dolgčas / sakra mokra, kako so ga zdelali ♪
  5.      sakrálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. verski, bogoslužen: sakralni obred; indijski sakralni plesi / sakralna arhitektura, umetnost; sakralna glasba cerkvena glasba ∙ knjiž. v dvorani je bila sakralna tišina je bilo zelo tiho; sam.: v njegovem svetu ni nič sakralnega svetega ♪
  6.      sakralizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. narediti kaj vzvišeno, sveto: sakralizirati literaturo sakralizíran -a -o: sakralizirana podoba pesnika ♪
  7.      sakrálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost sakralnega: sakralnost stavbe / preobražati umetnost v sakralnost ♪
  8.      sakraménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sakramenski fant spet razgraja; tri leta sem prebil v tej sakramenski luknji / kot psovka sakramenska frklja 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila sakramenska smola sakraménsko prisl.: bilo je sakramensko mrzlo ♪
  9.      sakramentírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. preklinjati, navadno z besedo sakrament: jezil se je in sakramentiral ♪
  10.      sakrilégij  -a m (ẹ́) rel. svetoskrunstvo, bogoskrunstvo: storiti sakrilegij; pren., knjiž. taka primerjava je sakrilegij ♪
  11.      sakrosánkten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nedotakljiv, svet: njegova oseba je sakrosanktna / imel je sakrosankten položaj ♪
  12.      sakrosánktnost  -i ž (ȃ) knjiž. nedotakljivost, svetost: omajati sakrosanktnost koga / sakrosanktnost pogodbe ♪
  13.      saksofón  -a m (ọ̑) pihalni instrument s pipi podobno zavito cevjo: igra saksofon ♪
  14.      saksofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na saksofon: saksofonski zven / saksofonska skladba ♪
  15.      saláma  -e ž (ȃ) podolgovat, valjast izdelek z nadevom iz sesekljanega mesa, slanine, začimb: narezati, olupiti salamo; predelati meso v salame; pojesti košček, rezino salame / domača salama z nadevom iz grobo sesekljanega svinjskega in govejega mesa in začimb, zlasti česna; navadna salama iz sesekljanega svinjskega in govejega mesa najslabše kakovosti in slanine ♦ gastr. goveja salama suha salama iz drobno sesekljanega govejega mesa, slanine in začimb; ljubljanska, ogrska, pariška salama; posebna salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; suha salama; trajna salama; zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine ♪
  16.      salaménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: salamenska ženska mu ne da miru / peljal je po tistih salamenskih klancih 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: v tej salamenski vročini ne more delati / pri dekletih ima salamensko srečo salaménsko prisl.: morali bomo salamensko paziti; plašč je bil salamensko drag ♪
  17.      salamín  -a m (ȋ) gastr. tanjša suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa, slanine in začimb: narezati, olupiti salamin ♪
  18.      salamíš  medm. (ȋ) šalj. izraža podkrepitev trditve: salamiš, dobro sem zaslužil ♪
  19.      salangána  -e ž (ȃ) zool. v jugovzhodni Aziji živeča, lastovki podobna ptica, ki gradi gnezdo iz lepljivega izločka podjezične žleze, Collocalia fuciphaga ♪
  20.      sálast  -a -o prid. (á) podoben salu: mehka, salasta slanina ∙ ekspr. majhen, salast človek debel; ekspr. umazana, salasta knjiga zamaščena; star. imeti salasto kožo mastno kožo ♪
  21.      sálaš  -a m (ȃ) zlasti v madžarskem okolju posestvo s hišo in gospodarskimi poslopji daleč od gospodarjevega bivališča: lastniki salašev ♪
  22.      saldakónti  -ov m mn. (ọ̑) fin. kartoteka kontov, v katerih so prikazane terjatve in obveznosti: saldakonti so na tekočem; vpisati plačilo v saldakonte // oddelek, ki vodi tako kartoteko: vodja saldakontov ♪
  23.      saldakontístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od saldakontist: sprejeti saldakontistko z znanjem strojepisja ♪
  24.      saldírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. z dodatnim vpisom izravnati vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: saldirati konto / saldirati hranilno knjižico v celoti izplačati ● knjiž. zdaj pa saldirajva najin račun poravnajva saldíran -a -o: saldirani računi ♪
  25.      sáldo  -a m (ȃ) fin. razlika med vsoto vpisov v breme in v dobro na kontu: izračunati saldo / debetni saldo; terjatveni saldo; saldo tekočega računa stanje denarnih sredstev na tekočem računu; pren. vse življenje sem se mučil in kakšen je saldo ◊ ekon. saldo plačilne bilance s tujino razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza; soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev ♪

   48.514 48.539 48.564 48.589 48.614 48.639 48.664 48.689 48.714 48.739  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA