Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (4.814-4.838)


  1.      drobnožívka  -e ž (ȋ) nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem: preprečevati razvoj škodljivih drobnoživk; pomembnost drobnoživk pri vrenju mošta ♪
  2.      droboléti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. žvrgoleti, peti: nekje v bližini so droboleli slavci; škrjanci drobolijo ♪
  3.      drobóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od drobovje: drobovne mišice ♪
  4.      drobovína  -e ž (í) 1. užitno živalsko drobovje: prodajamo jetra, pljuča in drugo drobovino; goveja drobovina 2. redko drobovje sploh: odstraniti drobovino iz ribe ♪
  5.      drobóvje  -a s (ọ̑) 1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali 2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor) ♪
  6.      drobtína  -e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe 3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami ♪
  7.      drobtínar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: vse življenje bo ostal drobtinar ♪
  8.      drobtínast  -a -o prid. (í) ki je iz drobtin: drobtinasto testo ♪
  9.      drobtínčar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari: bil je suh prakticist in drobtinčar ♪
  10.      drobtínčarski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari: ni revolucionar z jasno perspektivo, temveč drobtinčarski borec / drobtinčarska politika ♪
  11.      drobtínčarstvo  -a s (ȋ) ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari: zagovarjati drobtinčarstvo; politika drobtinčarstva / nacionalno drobtinčarstvo ♪
  12.      drobtínica  -e ž (í) manjšalnica od drobtina: pobrisati drobtinice z mize / od časa do časa si je stranka le priborila kako drobtinico / prepražene drobtinice ◊ bot. materine drobtinice vrtna rastlina z drobnimi belimi cveti v koških, Chrysanthemum parthenium ♪
  13.      drobtíniti  -im nedov. (í ȋ) redko delati drobtine: drobtiniti kruh ♪
  14.      drobtínov  -a -o prid. (í) narejen z drobtinami: drobtinovi štruklji; drobtinova juha ♪
  15.      drugobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je druge, drugačne barve: drugobarvne proge na čevljih; našitki iz drugobarvnega blaga / drugobarvno dekle drugopoltno dekle ♪
  16.      drugobít  -i ž (ȋ) filoz. bit zunaj človeka: stvarnost kot drugobit ♪
  17.      družáben  -bna -o prid. (á ā) 1. nanašajoč se na razvedrilo, zabavo: družabna igra, prireditev / razgibano družabno življenje / uredili so nove družabne prostore / takrat je pokazal svoje družabne spretnosti / prirediti družabni večer gostu na čast ♦ kor. družabni ples ples, namenjen predvsem zabavi // ki je rad med ljudmi in zna zabavati: družaben človek; ni preveč družaben; že od nekdaj je zelo družaben 2. nanašajoč se na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, krogu: družabni takt; izpolnjevati družabne obveznosti; oblike družabnega občevanja; družabna pravila // ki živi v kolektivu, v družbi; družben: človek je družabno bitje 3. zastar. družben: razprava o družabnem pomenu dela; v romanu smeši avtor družabni red svoje dobe družábno prisl.: s temi ljudmi je povezan službeno in družabno; domišlja si, da je družabno več vreden kot drugi ♪
  18.      družábnica  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki je s kom, da ni sam: stara gospa bi potrebovala družabnico // ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave: v njej je imel prijetno družabnico; družabnice si izbira med najboljšimi plesalkami / grlica ji je postala ljuba družabnica 2. ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: s podjetno družabnico sta odprli modni salon 3. rel. članica Marijine družbe; družbenica: Po opravilu je Ančka med zadnjimi družabnicami zapustila cerkev (F. Finžgar) ♪
  19.      družábnik  -a m (ȃ) 1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave: zanimiv je bil tudi moj drugi družabnik, star podeželski zdravnik; imela je precejšen krog družabnikov; pren. nož je v samotni celici nevaren družabnik // kdor je rad med ljudmi in zna zabavati: ima prijetnega družabnika; on je dober, vesel družabnik 2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: poiskal si je sposobnega družabnika / v kapitalistični ekonomiki družabnik firme XY ♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi ♪
  20.      družábniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na družabnike ali družabništvo: družabniška pogodba ♪
  21.      družábništvo  -a s (ȃ) v kapitalistični ekonomiki poslovno združevanje podjetnikov ♪
  22.      družábnost  -i ž (á) lastnost, značilnost družabnega: znan je po svoji družabnosti / gojiti, poživljati družabnost; čut za družabnost / potreba po družabnosti ♪
  23.      drúžba  -e ž (ȗ) 1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov: človeška družba; sodobna jugoslovanska družba; gospodarstvo, življenje družbe; družina je osnovna celica družbe; najvplivnejša plast družbe; dialektično pojmovanje družbe; problemi današnje družbe; razvoj, ureditev družbe; odnos do družbe; nauk o družbi / ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča / družba je prevzela v svoje roke vsa proizvajalna sredstva 2. s prilastkom na določen gospodarski in politični način organizirana skupnost ljudi: kapitalistična, socialistična družba; razredna družba; graditev nove, brezrazredne družbe / patriarhalna, rodovno-plemenska družba // ljudje v taki skupnosti: takratna fevdalna družba ga je prezirala 3. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: družba je posedla okoli mize; vsa družba se je imenitno zabavala; uvesti koga v družbo; glasna, vesela družba; izbrana, kavarniška, pivska, zaključena družba; v to gostilno redno zahaja družba profesorjev / vedenje v družbi / bil je vodja rokovnjaške družbe // prisotnost koga, zlasti zaradi zabave: izogibaj se njegove družbe; sam zase se drži, ne mara družbe, za družbo; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; biti v družbi s kom; ni čutil potrebe po človeški družbi; prijetno se počuti v ženski družbi / povsod se je pojavljala v družbi svoje prijateljice 4. navadno s prilastkom, v kapitalistični ekonomiki podjetje z več solastniki ali delničarji: filmska, letalska, petrolejska, trgovska družba; nacionalizacija bank in zavarovalnih družb / delniška družba družba, ki je pridobila glavnico s prodajo delnic; komanditna družba trgovska družba, v kateri nekateri člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi pa le do višine vloženega deleža ● dela mu družbo je z njim, da ni sam; Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; preg. po slabi družbi rada glava boli ◊ rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli ♪
  24.      drúžban  -a m (ȗ) nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: izbrati si družbana ♪
  25.      drúžbar  -ja m (ȗ) agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida ♪

   4.689 4.714 4.739 4.764 4.789 4.814 4.839 4.864 4.889 4.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA