Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (47.789-47.813)
- rêpek in répek -pka m (ē; ẹ̄) nav. ekspr. manjšalnica od rep: mačica se igra z repkom; kratek repek / klobasa z repkom / stati v repku pred trgovino / lase si je spenjala v dva repka ♪
- répen -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na repo: repno listje, perje; repno seme / repni olupki / repno polje ♦ bot. repna ogrščica repi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica rapa var. silvestris ♪
- rêpen in répen -pna -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na rep: repne dlake; repna peresa ♦ anat. repno vretence; zool. repna plavut neparna plavut na koncu repa pri ribah, kitih ♪
- repénčiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. 1. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: doma se repenči, v službi je pa preveč pohleven; repenčiti se kakor petelin na gnoju 2. jeziti se, razburjati se: repenči se, kadar boš upravičen; najbolj so se repenčili tisti, ki se jim sploh ne bi bilo treba / dokaži, da nisi reva, se je repenčil ♪
- reperkusíja tudi reperkúsija -e ž (ȋ; ú) mn., publ. posledica: spor med državama je imel škodljive reperkusije; tako ravnanje ne bo brez neprijetnih reperkusij / dviganje cen električne energije bo privedlo do reperkusij na cene izdelkov bo vplivalo ♪
- repertoár -ja m (ā) 1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon ∙ žarg., gled. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo // vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja 2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti ♪
- repertórij -a m (ọ́) knjiž. seznam, popis s pregledno urejenimi podatki o določeni tematiki: leksikon je uporaben tudi kot bibliografski repertorij; repertorij starih zgodovinskih tekstov / repertorij pravnih določil seznam, kazalo ∙ knjiž. protestantski šolski repertorij protestantske šolske knjige ♪
- repetícija -e ž (í) knjiž. ponovitev, ponavljanje: dijaku je potrebna repeticija nekaterih poglavij ♦ muz. zaporedno hitro ponavljanje istega tona; znak za ponavljanje skladbe ali dela skladbe; ponavljaj ♪
- repetírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. ponoviti: predstavo so na željo občinstva še dvakrat repetirali ∙ žarg., šol. repetirati razred ponavljati 2. voj. potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev: repetiral je in ustrelil / repetirati puško, pištolo ♪
- repetíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ročno strelno orožje, pri katerem se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: repetirni mehanizem / repetirna puška repetirka ♪
- repetírka -e ž (ȋ) voj. puška, pri kateri se z zaklepom potisne vsak naboj posebej iz magazina v cev: vojaki so bili oboroženi z repetirkami / puška repetirka ♪
- repetitíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ponavljajoč se: repetitivni gibi ♪
- repetníca -e ž (í) nav. mn., star. perutnica: golob je razprostrl repetnice; mahati, udarjati z repetnicami ♪
- repíncelj -clja m (í) nar. vzhodno motovilec: nabirati repincelj; seme repinclja ♪
- repínec -nca m (ȋ) bot. rastlina z rdečkastimi cveti v koških in kaveljčastimi ovojnimi listi, Arctium: ob poti raste repinec / navadni repinec ♪
- repkáti -ám tudi répkati -am tudi rêpkati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ) 1. ekspr. mahati z repom: pes je prijazno repkal 2. ekspr. hoditi (tik za kom): zmeraj je repkal za njo 3. nar. zahodno paberkovati: otroci so repkali po vinogradu ♪
- replíka -e ž (ȋ) 1. knjiž. odgovor, zlasti kratek, jedrnat, navadno zavrnilen: njegovo razpravljanje o srednjem veku je sprožilo več replik; replika na članek; replika v razpravi / replike nekaterih razpravljavcev obsegajo več strani 2. gled. del dramskega besedila, ki ga igralec govori, ne da bi ga prekinil drug igralec: režiser je iz besedila črtal nekatere replike; igralec vadi replike; duhovite replike; retorične replike 3. um. izvirnemu kipu ali sliki enaka umetnina istega umetnika: portret je naslikal v več replikah ◊ jur. odgovor javnega tožilca na obrambo, zagovor obtoženca ali tožnika na toženčev odgovor ♪
- répnat -a -o prid. (ẹ̑) podoben repi: sadje repnatega okusa / narisal je srce repnate oblike ♪
- répnica -e ž (ẹ̑) 1. voda, v kateri se kisa repa: repo v sodu obtežimo, da repnica pokrije pokrov; duh po repnici 2. nar. zasipnica, podsipnica: napraviti, odpreti repnico; spravljati repo in korenje v repnico ◊ bot. rastlina s pernato deljenimi ali lirastimi listi in rumenimi cveti, Rapistrum ♪
- répnik -a m (ẹ̑) 1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik 2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik 3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč 4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke ♪
- répnjak in repnják -a m (ẹ̑; á) bot. gola ali dlakava rastlina z belimi, rumenkastimi ali svetlo vijoličastimi cveti v socvetjih, Arabis: repnjak cvete / alpski, bohinjski repnjak ♪
- reportáža -e ž (ȃ) sestavek, radijska, televizijska oddaja, ki opisuje ali prikazuje aktualne dogodke, kraje: napisati, posneti reportažo; objavljati reportaže / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem; radijska, televizijska reportaža; športna reportaža / pisatelj se v slogu približuje reportaži // poročanje o kakem aktualnem dogodku, kraju zlasti s kraja dogajanja: poslušati reportažo z nogometnega igrišča; reportažo je moral nenadoma prekiniti ♪
- reportážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reportažo: reportažna snov / reportažni opis; reportažni slog / reportažni članki; reportažna oddaja ♦ rad. reportažni avtomobil avtomobil z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje reportážno prisl.: reportažno pisan roman; reportažno poenostavljena karakterizacija oseb ♪
- repôrter in repórter -ja m (ō; ọ̑) novinar, ki na kraju dogajanja zbira ali posreduje informacije o čem: s svetovnega prvenstva v atletiki je poročalo več jugoslovanskih reporterjev; delati kot reporter pri časopisu, radiu / časopisni reporter; radijski, televizijski reporter ♪
- repôrterka in repórterka -e ž (ō; ọ̑) ženska oblika od reporter: nekaj časa je delala kot reporterka ♪
47.664 47.689 47.714 47.739 47.764 47.789 47.814 47.839 47.864 47.889