Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (47.139-47.163)


  1.      razstrélek  -lka m (ẹ̑) delec, drobec eksplozivnega izstrelka: ranili so ga razstrelki granate ♪
  2.      razstrelíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj razstreli, razstreljuje: ob eksploziji je bil daleč od razstrelišča ♪
  3.      razstrelívo  -a s (í) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje: razstrelivo je eksplodiralo; izdelovati, uporabljati razstrelivo; napolniti rov z razstrelivom; razstrelivo z veliko rušilno močjo; skladišče razstreliva; strokovnjak za razstreliva ♦ kem. inicialno razstrelivo s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja; jedrsko razstrelivo; varnostno razstrelivo ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; teh. brizantno razstrelivo ki ima veliko rušilno moč; voj. plastično razstrelivo ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator ♪
  4.      razstreljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razstreljevati: razstreljevanje mostov, zgradb; razstreljevanje z dinamitom / v kamnolomu, rudniku so začeli z razstreljevanjem; strokovnjak za razstreljevanje / razstreljevanje plazov ♪
  5.      razstreljeváti  -újem nedov. (á ȗ) z razstrelivom povzročati, da se kaj razleti, uniči: razstreljevati mostove, zgradbe; razstreljevati z minami / delavci v kamnolomu že ves dan vrtajo in razstreljujejo; razstreljevati premog, skale ♪
  6.      razstréti  -strèm dov., razstŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. razgrniti: razstrl je časopis in začel brati; razstreti preprogo pred posteljo // razprostreti, razširiti: orel je razstrl krila; razstreti roke od navdušenja razstŕt -a -o: pred posteljo razstrta koža ♪
  7.      razsúl  in razsùl -úla [uu̯] m (ȗ ū; ȕ ú) knjiž., redko razsulo: razsul države je bil neizogiben ♪
  8.      razsúlo  -a s (ú) prenehanje obstajanja, opravljanja dejavnosti kake organizirane skupnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: začelo se je razsulo sovražne vojske; pospešiti razsulo / država se bliža razsulu; to pelje, vodi v razsulo; gospodarsko, moralno razsulo / oblast, vojska je v razsulu ♪
  9.      razsúti  -sújem dov., razsúl in razsùl (ú ȗ) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: razsuti zrnje; po nesreči je kovance razsula po tleh; vžigalice so se razsule; pren., knjiž. misli so se mu razsule kot biseri z niza // narediti, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsuti pesek po dvorišču 2. ekspr. oddati, razširiti, navadno v veliki količini: sonce je razsulo svoje žarke; svetilka je razsula po sobi mehko svetlobo / pomlad je razsula cvetje po travnikih 3. nar. podreti, porušiti: komaj so pozidali, kar so jim med vojno razsuli / obzidje so razsuli s tanki / razsuti šipo razbiti, zdrobiti razsúti se 1. razpasti (na sestavne dele): razsušeni škaf se je razsul / okno se je v hipu razsulo; ekspr.: igrača se je razsula na drobne koščke; razsuti se v nič 2. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska se razsuje / njegovo gospodarstvo se je razsulo je propadlo razsút -a -o: razsuti kovanci ♦ teh. peljati tovor v razsutem stanju; trg. razsuto blago nepakirano blago ♪
  10.      razsvaljkáti  -ám in razsváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) redko narediti svaljke iz česa: razsvaljkati testo; umazanija se je ob brisanju razsvaljkala ♪
  11.      razsvetíti  in razsvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) knjiž. razsvetliti: goreča grmada je razsvetila temo / ob misli nanjo se mu je obraz razsvetil ♪
  12.      razsvetlítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razsvetliti: ta svetilka zadostuje za razsvetlitev sobe; naravna, umetna razsvetlitev / potreboval bi razsvetlitve razsvetljenja ♪
  13.      razsvetlíti  -ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je razsvetlil temo; sonce je razsvetlilo zasnežene vrhove; nebo se je razsvetlilo; brezoseb. zgodaj se je razsvetlilo; pren., ekspr. nasmeh mu je razsvetlil obraz 2. s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: razsvetliti kmete, mladino / knjige naj bi ljudi razsvetlile in poplemenitile 3. redko razjasniti, pojasniti: študija skuša razsvetliti nekatere nejasnosti pesnikovega ustvarjanja 4. navadno v zvezi s sveti Duh, v krščanskem okolju povzročiti, da kdo kaj (jasno) spozna, se prav odloči: sveti Duh naj ga razsvetli razsvetljèn -êna -o 1. deležnik od razsvetliti: pripadal je krogu razsvetljenih ljudi; razsvetljene ulice; slavnostno razsvetljen 2. nanašajoč se na razsvetljenstvo: razsvetljeni vladar / razsvetljeni absolutizem ♪
  14.      razsvetljáva  -e ž (ȃ) glagolnik od razsvetljevati: izboljšati razsvetljavo ulic; dobra, pomanjkljiva, slavnostna razsvetljava; naravna, umetna razsvetljava; razsvetljava s svečami / električna, plinska razsvetljava; javna razsvetljava; neposredna, posredna razsvetljava; odrska razsvetljava ♦ elektr. fluorescenčna razsvetljava; pomožna razsvetljava ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir ♪
  15.      razsvetljáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljavo ali razsvetljevanje: slabe razsvetljavne možnosti; razsvetljavna tehnika / izdelava razsvetljavnega stekla ♪
  16.      razsvetljênje  -a s (é) jasno, navadno nenadno spoznanje, ki omogoča človeku pravilno odločitev, ravnanje: potrebuje razsvetljenja; obšlo ga je kakor razsvetljenje ♦ rel. prejeti razsvetljenje od svetega Duha ♪
  17.      razsvetljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razsvetljenega: slaba razsvetljenost delovnih prostorov / poudarjati potrebo po razsvetljenosti ♪
  18.      razsvetljênski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na razsvetljence ali razsvetljenstvo: razsvetljenska miselnost; razsvetljenska načela / razsvetljenska filozofija / razsvetljenski pisatelji / razsvetljenska doba ♪
  19.      razsvetljênstvo  -a s (ē) gibanje v 18. stoletju, ki si prizadeva za človekov in družbeni napredek na temelju človekovih naravnih pravic in razuma: ideje razsvetljenstva // doba tega gibanja: razsvetljenstvo in romantika / doba razsvetljenstva ♪
  20.      razsvetljeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: razsvetljevalci in drugi odrski delavci 2. prosvetitelj: narodni buditelj in razsvetljevalec ♪
  21.      razsvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: močna luč razsvetljuje križišče; razsvetljevati mesto, ulice; razsvetljevati z reflektorji / pot mu je razsvetljevala mesečina; pren., ekspr. njen obraz je razsvetljeval prijeten nasmeh ∙ ekspr. s svojim tovarištvom nama je razsvetljeval življenje ga delal lepšega, prijetnejšega 2. s poučevanjem, izobraževanjem dosegati, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: kot učitelj je razsvetljeval mladino; načrtno razsvetljevati ljudi 3. redko razjasnjevati, pojasnjevati: razprava razsvetljuje probleme delavskega gibanja razsvetljujóč -a -e: vse pristanišče razsvetljujoča luč; razsvetljujoča moč knjige ♪
  22.      razsvít  -a m (ȋ) star. zora, svit: bliža se razsvit / vstajati pred razsvitom ♪
  23.      razščepériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) dobiti pokončno, štrleče perje: vrabec se je razščeperil ♪
  24.      razšifrírati  -am dov. (ȋ) razbrati s šiframi napisano besedilo: razšifrirati brzojavko // razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: razšifrirati mora še nekaj znakov ♪
  25.      razširína  -e ž (í) razširjeni del česa: cevka ima na koncu oblasto razširino; razširina žile ♪

   47.014 47.039 47.064 47.089 47.114 47.139 47.164 47.189 47.214 47.239  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA