Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (46.189-46.213)


  1.      rágljast  -a -o prid. (ȃ) slabš. ki hitro in mnogo govori: ragljasta ženska / govorila je z ragljastim glasom ♪
  2.      ragljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež 2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale ragljáje: ura je ragljaje odbila polnoč ♪
  3.      ragtime  -a [rêgtajm in régtajm] m (ȇ; ẹ̑) muz., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ameriška plesna glasba z izrazitim sinkopiranim ritmom: plesati ob ragtimu; ritem ragtima; ragtime in jazz // ples v tem ritmu: plesati ragtime; neskl. pril.: ragtime orkester ♪
  4.      ragú  -ja m (ȗ) gastr. gostejša dušena jed iz (kosov) mesa z dodatkom blagih začimb: skuhati ragu; ragu s cmoki / piščančji, ribji, telečji ragu; neskl. pril.: ragu juha ♪
  5.      ráhel  -hla -o [ǝu̯] prid., ráhlejši (á) 1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica // ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke 2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost // ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem 3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporni ● ekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno ráhlo prisl.: rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena ∙ ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal; prim. narahlo ♪
  6.      rahítičen  -čna -o prid. (í) 1. ki ima rahitis: rahitičen otrok; postati rahitičen; rahitično tele / rahitične spremembe na kosteh 2. ekspr. šibek, slaboten: ob cesti so rastli rahitični topoli / rahitična svetloba je razsvetljevala sobo ♪
  7.      rahítis  -a m (ȋ) bolezen z motnjami v rasti in razvoju kosti zaradi pomanjkanja vitamina D: rahitis se pojavlja zlasti pri dojenčkih; preboleti, zdraviti rahitis ♪
  8.      rahljánje  -a s (ȃ) glagolnik od rahljati: rahljanje zemlje / rahljanje blazin / rahljanje družinskih vezi ♪
  9.      rahljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. delati, da kaj ni več a) trdno sprijeto, gosto: rahljati zemljo; rahljati z grabljami, rokami / rahljati testo s pecilnim praškom / rahljati volno / rahljati blazine; rahljati posteljo ♦ agr. globoko, plitvo rahljati b) trdno, tesno nameščeno: rahljati obvezo, vezi; začeli so si rahljati pasove 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj manj močno, izrazito: rahljati disciplino, moralo; njihova oblast se je začela rahljati / prepiri so rahljali vezi med njimi ● ekspr. rahljati komu možgane pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. živci se mu rahljajo postaja živčen, razdražljiv ♪
  10.      rahločúten  -tna -o prid., rahločútnejši (ū) ki v ravnanju, vedenju kaže občutljiv, razumevajoč odnos: rahločuten človek; celo do sovražnikov je rahločuten; z njo je zelo rahločuten / ima rahločutno srce / rahločutno ravnanje rahločútno prisl.: rahločutno komu kaj povedati ♪
  11.      rahločútje  -a s (ȗ) knjiž. rahločutnost: njeno nežno rahločutje ga je privlačilo / branila se je iz rahločutja ♪
  12.      rahločútnež  -a m (ȗ) ekspr. rahločuten človek: ta film ni primeren za rahločutneže; rahločutneži in bojazljivci ♪
  13.      rahločútnost  -i ž (ū) lastnost rahločutnega človeka: dobro pozna njeno rahločutnost; pomanjkanje rahločutnosti / iz rahločutnosti do nje ni več omenjal minule nesreče / z rahločutnostjo mu je pripovedoval o napakah rahločutno ♪
  14.      ráhtati  -am nedov. (ȃ) nar. dolenjsko oglašati se s kratkimi, enakomernimi, zateglimi glasovi: kokoši so rahtale in stopicale po dvorišču ● ekspr., redko avtomobil je rahtal po slabi cesti ropotal ♪
  15.      raison d'être  -a [rezóndêtr] m, tudi neskl. (ọ̑-ȇ) knjiž. smisel, upravičenost, razlog obstoja: dobiti, izgubiti svoj raison d'être; ta festival ima svoj raison d'être; prim. rezon ♪
  16.      ráj  in ràj rája m (ȃ; ȁ á) 1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti: ona bo gotovo prišla v raj / janičarji so se srdito borili, da bi po junaški smrti prišli v raj // v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: iti, priti v raj; zaslužiti (si) raj; pekel, vice, raj / nebeški raj / pri omenjanju pokojnega Bog mu daj sveti raj // po bibliji kraj na zemlji, kjer sta živela Adam in Eva: izgnati iz raja; ptice, živali v raju; tu je lepo kot v raju; živi kakor v raju / zemeljski raj 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je raj / sanjal je o raju ljubezni / tu je raj za otroke ● ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; knjiž. želi si v planinski raj v planine, kjer se počuti srečnega ♪
  17.      rája  -e ž (á) 1. zgod., v turškem okolju nemuslimanski podložniki: izkoriščati, zatirati rajo; raja se je upirala agam 2. ekspr. revnejši ljudje, ki nimajo možnosti, pravice odločanja: raja se vodstvu ni upala upreti; brezpravna, lačna, nevedna raja; gospoda in raja / tlačanska, uradniška raja ♪
  18.      rájati 1 -am nedov. (ȃ) knjiž. plesati, izražajoč veselje: rajali so do jutra / otroka sta od sreče rajala in se objemala / rajati v kolu plesati / ekspr. snežinke rajajo po zraku ♪
  19.      rájčica  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. vrani podobne ptice z močnimi nogami in zelo pisanim perjem, živeče na Novi Gvineji, Paradiseidae: lepo perje rajčic / modra, rumena, velika rajčica ♪
  20.      rájden  -dna -o prid. (ȃ) avt., navadno v zvezi rajdni krog najmanjši krog, ki ga lahko naredi avtomobil pri zavijanju: ta avtomobil ima prevelik rajdni krog ♪
  21.      rájfájznovka  -e ž (ȃ-á) v nekaterih državah kreditna zadruga za podpiranje gospodarskega razvoja svojih članov, imenovana po ustanovitelju Raiffeisnu: kmetje in obrtniki so ustanavljali rajfajznovke ♪
  22.      rájh  -a m (ȃ) nav. slabš. nemška država zlasti v obdobju nacizma: propad rajha; zloglasna koncentracijska taborišča rajha / tretji rajh od 1933 do 1945 ♪
  23.      rájhovec  -vca m (ȃ) nav. slabš. nemški državljan, živeč v mejah Nemčije pred letom 1938: rajhovci in besarabski Nemci ♪
  24.      rájkelj  -klja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: porinil je rajkelj pod verigo in ga nekajkrat zavrtel ♪
  25.      rájna  -e ž (ȃ) knjiž. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ: privezati jadro k rajni, na rajno ♪

   46.064 46.089 46.114 46.139 46.164 46.189 46.214 46.239 46.264 46.289  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA