Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (46.139-46.163)



  1.      radiométer  -tra m (ẹ̄) 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer
  2.      rádiopostája  in rádio postája -e ž (ā-) radijska postaja: obveščevalci so imeli radiopostajo; ladijska radiopostaja
  3.      rádiotéhnik  -a m (ā-ẹ́) strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik
  4.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
  5.      rádiotelefón  -a m (ā-ọ̑) ptt telefon, pri katerem posredujejo sporočila radijski valovi, brezžični telefon: radiotelefon na ladji se je pokvaril; vključiti radiotelefon
  6.      rádiotelefoníja  -e ž (ā-) ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije
  7.      rádiotelegráf  -a m (ā-) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf
  8.      rádiotelegrafíja  -e ž (ā-) ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo; strokovnjak za radiotelegrafijo
  9.      rádiotelegrafístka  -e ž (ā-) ženska oblika od radiotelegrafist: radiotelegrafistka pri štabu
  10.      rádiotelegrám  -a m (ā-) ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo
  11.      rádiotelevizíja  tudi rádiotelevízija -e ž (ā-; ā-í) dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije // ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev bo prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Ljubljana
  12.      rádiozvéza  in rádio zvéza -e ž (ā-ẹ̑) radijska zveza: skrbeti za radiozvezo
  13.      radíranka  -e ž () knjiž. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: tehnični problemi radiranke // odtis v tej tehniki: na stenah je viselo nekaj radirank
  14.      radírati  -am nedov. () 1. navadno z radirko brisati, odstranjevati napisano, narisano: piše domačo nalogo in kar naprej radira; nalahko radirati / packo je radiral kar z nožičkom 2. dov. in nedov. zradirati: radirati pomožne črte; pren., ekspr. ta narod so hoteli radirati z zemljevida
  15.      radírka  -e ž () manjši izdelek, navadno iz gume, za brisanje, odstranjevanje napisanega, narisanega: uporabljati radirko / mehka, trda radirka; radirka za črnilo
  16.      radodáren  -rna -o prid., radodárnejši (á ā) ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitnaekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna radodárno prisl.: radodarno je razdajal, kar je imel ∙ ekspr. radodarno namazan kruh na debelo
  17.      radogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk
  18.      rádon  in radón -a m (; ọ̑) kem. redek radioaktivni žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju urana, element Rn: uporaba radona v medicini; ksenon in radon
  19.      rádost  stil. radóst -i ž (á; ọ̑) knjiž. veselje, sreča: a) ob uspehu ga je prevzela radost; radost ustvarjanja; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti ● pog. pasja radost navadna salama
  20.      rádosten  stil. radósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. vesel, srečen: radosten človek; biti, postati radosten / radosten glas, pogled / obšle so ga radostne misli rádostno stil. radóstno prisl.: radostno govoriti
  21.      radostíti  -ím nedov., radoščèn ( í) knjiž. veseliti, osrečevati: vse to človeka radosti; novi sneg radosti otroke / radosti me, da se je vse dobro končalo radostíti se veseliti se: radostiti se počitnic
  22.      radosúmen  -mna -o prid.) knjiž., redko ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden
  23.      radovánje  -a s () glagolnik od radovati: radovanje je bilo kratko; otroško radovanje
  24.      radováti  -újem nedov.) knjiž. veseliti, osrečevati: prijazne besede ga radujejo; pridni otroci radujejo starše radováti se veseliti se: radovati se nagrade, obiska radujóč -a -e: radujoča se srečanja, je veselo prepevala; lepa, radujoča knjiga
  25.      radovéden  -dna -o prid., radovédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom ∙ ekspr. radovedni spol ženske // v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje radovédno prisl.: radovedno gledati, vprašati; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu

   46.014 46.039 46.064 46.089 46.114 46.139 46.164 46.189 46.214 46.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA