Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (46.039-46.063)



  1.      puščávec  -vca m () knjiž. 1. puščavnik: življenje puščavca / ne bodi tak puščavec samotar 2. redko prebivalec puščave: nomadski puščavci
  2.      puščávnica  -e ž () ženska oblika od puščavnik
  3.      puščávnik  -a m () 1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi: postati puščavnik; živi kot puščavnik osamljeno 2. ekspr. kdor živi osamljeno, proč od drugih ljudi: ne bodi tak puščavnik, pojdi z nami
  4.      puščávništvo  -a s () rel. obstoj, dejavnost puščavnikov: puščavništvo je bilo začetna oblika meništva ● ekspr. otresi se svojega puščavništva samotarskega, nedružabnega načina življenja
  5.      puščíca  in púščica -e ž (í; ) 1. tanka, lahka palica, z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani, za streljanje z lokom: puščica prileti, švigne, švistne; izstreliti puščico; prožiti puščice; zadeti s puščico; zastrupljena puščica; ekspr. oblak puščic; lok in puščice; švigniti kot puščica 2. taki palici podobno znamenje za označevanje smeri, mesta: puščice kažejo pot proti vrhu; puščice na sliki / smerne puščice / puščica v slovarju opozarja na boljšo, pogostejšo besedo 3. lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku; epigram: Prešernove puščice ● ekspr. te puščice letijo na vodstvo ostri, zbadljivi očitki; knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je; ekspr. jezne puščice iz oči ostri pogledi
  6.      puščíčast  in púščičast -a -o prid. (í; ) podoben puščici: puščičasta oblika regratovih listov ♦ aer. puščičasto krilo krilo, ki tvori z osjo trupa ostri kot; bot. puščičasti listi; teh. puščičasto ozobje ozobje, pri katerem so zobje zaviti v obliki črke V
  7.      púšeljc  -a [šǝl] m () pog. šopek: narediti pušeljc; pušeljc rdečih nageljnov; dekle je lepo kot pušeljc ♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
  8.      púšica  tudi púščica -e ž (ū; ) 1. škatlica, posoda za hranjenje manjših predmetov: vzeti pero, svinčnik iz pušice; spraviti nakit v pušico; lesena pušica / pušica za igle 2. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi: dajati, metati denar v pušico ◊ bot. del sporofita pri mahovih, ki vsebuje trose
  9.      púška  -e ž () ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s puško na strel držeč (nabito) puško usmerjeno naravnost predse / lovska, vojaška puška; knjiž. strojna puška mitraljez, strojnica; puška dvocevka; puška na šibre / kot povelje nož na puško // igrača, ki predstavlja puško: otroci z majhnimi lesenimi puškami ● ekspr. že dva meseca nosi puško je vojak; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; ekspr. okupatorji so veliko zavednih ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; žarg., lov. nobena žival jim ni prišla pred puške v položaj, ko bi jo bilo mogoče ustreliti; ekspr. prijeti, zgrabiti za puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; ekspr. prisiliti k pokorščini s puško v roki s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. umreti s puško v roki v bojuelektr. elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; lov. psi iščejo pred puško v dometu puške; šport. podvodna puška priprava, s katero se pri podvodnem ribolovu izstreli harpuna; zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; šport., voj. malokalibrska puška; voj. nabiti puško; avtomatska puška
  10.      puškár  tudi púškar -ja m (á; ) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: šel se je učit za puškarja / boroveljski puškarji 2. knjiž. vojak, oborožen s puško: puškarji in mitraljezci
  11.      puškárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje pušk: delati v puškarni
  12.      puškárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na puškarje ali puškarstvo: puškarska šola / puškarska obrt
  13.      púškica  -e ž () nav. ekspr. manjšalnica od puška: kje si pa dobil tole puškico / prinesti otroku konjička in puškico
  14.      púškin  -a -o prid. () nanašajoč se na puško: puškina cev; puškino kopito / puškini naboji
  15.      púškomitraljéz  -a m (-ẹ̑) voj. orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih, lahka strojnica: streljati s puškomitraljezom
  16.      púškomitraljézec  -zca m (-ẹ̑) voj. vojak, izurjen za ravnanje s puškomitraljezom: biti pomočnik puškomitraljezca
  17.      púšpan  -a m (ū) okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom: pristriči pušpan; s pušpanom obrobljena gredica; vejica pušpana / venec iz pušpana
  18.      púta 1 -e ž (ū) ljubk. kokoš: pute so glasno kokodakale; naše pute pridno nesejo ∙ iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli
  19.      púta 2 -e ž (ú) nar. vzhodno brenta: oprtati si puto; puta, polna grozdja
  20.      pútar  -ja m () nar. vzhodno brentač: putarji so odnašali grozdje
  21.      pútika  -e ž (ú) star. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline; protin: imel je hudo putiko / napad putike
  22.      pútka  -e ž (ū) 1. ljubk. kokoš: tri putke ji je odnesla lisica; spekla je mastno putko 2. ekspr. mirna, ponižna, navadno manj bistra ženska: spet pelje svoji dve putki na sprehod / ti si prava putka
  23.      pútto  -a [puto] m () um. kip ali podoba navadno golega in krilatega majhnega otroka: izklesati putta / baročni putto
  24.      púža  -e ž () nar. štajersko 1. dekle, deklica: plesati z veselo pužo / v zibki je spala mala puža 2. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pužami / puža iz cunj
  25.      q  [kú in kvǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, q quja tudi q-ja (ū; ǝ̏) črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med p in r: napiši q ● q kot kratica, do 1981 stot

   45.914 45.939 45.964 45.989 46.014 46.039 46.064 46.089 46.114 46.139  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA