Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (45.964-45.988)
- púmpa -e ž (ȗ) nižje pog. 1. črpalka: pumpa potiska vodo v višja nadstropja / dela na pumpi na bencinski črpalki 2. (zračna) tlačilka: pumpa za kolo ♪
- púmparice -ric ž mn. (ȗ) hlače s spodaj stisnjenimi hlačnicami, segajočimi pod kolena: obleči pumparice; pumparice iz rebrastega žameta; planinci v pumparicah ♪
- púmpež -a m (ȗ) ekspr. kdor zna z vztrajnimi prošnjami, pregovarjanjem priti do denarja: sin je pravi pumpež ♦ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo ♪
- púnca 1 -e ž (ȗ) ekspr. dekle: zbrali so se fantje in punce; zdrava kmečka punca / je še punca / sosed ima sina in dve punci hčeri / ni njegova punca, samo poznata se; ima punco ♪
- punčára -e ž (ȃ) ekspr. dekle: krepka kmečka punčara / našo punčaro bo treba omožiti hčer / predstavil nam je svojo punčaro / pocestna punčara vlačuga, prostitutka ♪
- punčè -éta s (ȅ ẹ́) ekspr. 1. nedoraslo dekle: spogledljivo punče; vede se kot nezrelo punče 2. oseba ženskega spola do pubertete; deklica: fantek in punče sta začela peti / raje se igra s sosedovim punčetom kakor s sestrico ♪
- púnček -čka m (ȗ) ljubk. deklica, dekle: postala je čeden punček / kot nagovor kam pa, punček ♪
- púnči ž neskl. (ȗ) ljubk. deklica, dekle: drobna punči s svetlimi kodri / kot nagovor no, punči, povej ♪
- púnčica -e ž (ȗ) 1. anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: punčica in šarenica; paziti na koga kot na punčico svojega očesa zelo 2. ljubk. deklica, dekle: živahna, svetlolasa punčica ♪
- púnčika -e ž (ȗ) star. punčka: drobna punčika s črnimi kitkami / deklice se igrajo s punčikami / dvoriti punčikam dekletom ♪
- púnčka -e ž (ȗ) 1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere 2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka 3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči; deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj ♪
- púnčkast -a -o prid. (ȗ) nav. ekspr. tak kot pri punčki: punčkast obraz; punčkasto obnašanje / punčkast deček ♪
- punk tudi pank -a [pánk] m (ȃ) zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb: igrati, poslušati punk; mladi se navdušujejo za punk; neskl. pril.: punk skupina; punk gibanje ♪
- púnkcija -e ž (ú) med. vbod z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine, nabod: s punkcijo odstraniti gnojno vsebino; punkcija ciste / lumbalna punkcija ♪
- púnkelj -klja tudi -na [kǝl] m (ú) nižje pog. cula, sveženj: držati, nesti punkelj; zavezati punkelj ● nar. blazinica za klekljanje ♪
- punkovec tudi pankovec -vca [pán-] m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: slovenski punkovci; oblačila punkovcev; skupina punkovcev ♪
- punkovski tudi pankovski -a -o [pán-] prid. (ȃ) nanašajoč se na punkovce ali punk: punkovska obleka, pričeska / punkovska glasba; punkovska skupina ♪
- púnkt -a m (ȗ) žarg., navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo, točka: mladi imajo svoje punkte / kopalni, oskrbovalni, prometni punkt ∙ star. gostilna je na dobrem punktu na primernem kraju // med narodnoosvobodilnim bojem stalno mesto za sestajanje obveščevalcev in njihovih sodelavcev: v tej hiši so imeli partizani svoj punkt / določiti nov punkt ♪
- punktácija -e ž (á) nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske: izdati, prebrati punktacije ♪
- punktálen -lna -o prid. (ȃ) teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko ♪
- punktírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. pikčati: punktirati ploskev 2. med. vbadati z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine: punktirati cisto / punktirati gnoj punktíran -a -o: punktirano mesto ♦ muz. punktirana nota nota, podaljšana s piko ♪
- punktuálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko trenuten: punktualno dejanje ◊ muz. punktualna glasba glasba, katere melodiko sestavljajo vsebinsko samostojni deli iz enega ali nekaj tonov ♪
- pùnt 1 púnta m (ȕ ú) (kmečki) upor: pripravljati, voditi punt / oborožen punt / ekspr. punt zoper laž ♦ zgod. kmečki punti kmečki upori ♪
- pùnt 2 púnta m (ȕ ú) žarg., šport. točka, zlasti pri balinanju: pri igri ni dobil niti enega punta ♪
- púnta -e ž (ȗ) žarg., grad. podpora, podporni drog: rabiti punto; punte in plohi ♪
45.839 45.864 45.889 45.914 45.939 45.964 45.989 46.014 46.039 46.064