Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (45.764-45.788)



  1.      pršív  -a -o prid. ( í) ki se ob vetru, premiku razprši po zraku: smučar je zapeljal v pršiv sneg
  2.      pršút  -a m () svinjsko stegno, presušeno na zraku: obesiti pršut na tram / sendvič s pršutom ♦ gastr. kraški pršut
  3.      pršútar  -ja m () agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji
  4.      pršutárna  -e ž () obrat za sušenje, izdelovanje pršuta: obnoviti pršutarno
  5.      pŕt  -a m ( ) tekstilni izdelek za prekrivanje mize: pogrniti mizo z belim, čistim prtom; damasten, polivinilast prt; prt in prtički / namizni prt; pren., pesn. zima razgrinja svoj beli prt // navadno s prilastkom temu podoben izdelek za različne namene: prt za valjanje testa / mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropijstar. srajca iz prta platna; nar. prekmursko prt za posteljo rjuha; star. brisala si je roke v prt v predpasnikrel. oltarni prt
  6.      pŕtati  -am nedov. () star. nalagati na hrbet: nosači prtajo bremena
  7.      prtén  -a -o prid. (ẹ̑) star. platnen: prtene hlače; prtena rjuha ● star. prteni modrijan lažimodrijan; nar. gorenjsko prtene klobase jetrne klobase
  8.      prtenína  -e ž (í) star. platno: srajca iz nebeljene prtenine // platneni izdelek: oblečen v domačo prtenino / namizna prtenina
  9.      prtìč  -íča m ( í) prtiček: zložiti prtič; obrisati si usta s prtičem / papirnati prtič / kuhati štruklje v prtiču
  10.      prtíček  -čka m () manjši okrasni izdelek iz blaga, sukanca zlasti za na pohištvo: vesti prtiček; kvačkani prtički / namizni prtički // manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi: razgrniti, zložiti prtiček; obrisati si roke v prtiček / brisati kozarce s prtičkom / pristopil je natakar s prtičkom čez roko ♦ rel. mašni prtiček s katerim se pri maši obriše kelih
  11.      pŕtiti  -im nedov.) 1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike 2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke 3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti ● zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil
  12.      prtljága  -e ž () kovčki, torbe z osebnimi stvarmi za potovanje: nesti, odložiti prtljago; zložiti prtljago v prtljažnik; prevoz prtljage; prostor, shramba za prtljago / osebna, ročna prtljaga / pripravljati prtljago dajati, zlagati osebne stvari za potovanje v kovčke, torbe
  13.      prtljážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na prtljago: prtljažni prostor v avtomobilu / prtljažni listek; prtljažni voziček
  14.      prtljážnica  -e ž () shramba za prtljago; garderoba: spraviti kovček v prtljažnico na postaji ● žel. potrdilo o prevzemu in predaji prtljage pri prevozu in o plačani voznini
  15.      prtljážnik  -a m () prostor za prtljago v avtomobilu, avtobusu: odpreti prtljažnik; vzeti kovček iz prtljažnika / prtljažnik avtomobila // priprava za prtljago na vozilu: namestiti prtljažnik na streho avtomobila; prtljažnik za moped / komaj je zložil prtljago na prtljažnik, se je vlak premaknil
  16.      prúka  -e ž (ú) 1. nar. (cerkvena) klop: sedela je v pruki pred stranskim oltarjem 2. zastar. brod: prevažati ljudi s pruko
  17.      prunéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., agr. olupljena, posušena in sploščena sliva brez koščice: izdelovati, pripravljati prunele
  18.      prúsa  -e ž (ū) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: gospa je jahala na beli prusi
  19.      prúsnica  -e ž () bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica
  20.      prváčiti  -im nedov.) knjiž. biti prvi, vodilni: prvačiti med vrstniki; v družbi so prvačile ženske / prvačiti pri delu na polju
  21.      prvák  -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, republiški, svetovni prvak ♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki // v nekaterih državah ugleden, vpliven član organizacije, stranke: policija je aretirala več sindikalnih prvakov; prvak konservativne, liberalne stranke 4. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov
  22.      prvákinja  -e ž (á) ženska oblika od prvak: premagati prvakinjo; publ. osvojiti naslov prvakinje / državna, olimpijska, svetovna prvakinja / prvakinja baleta najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini; prvakinja opere najvidnejša, glavna pevka v operni skupini
  23.      prvakováti  -újem nedov.) star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v duševnem pogledu
  24.      prváštvo  -a s () 1. nav. slabš. dejstvo, da je kdo prvak: hlepel je po slavi in prvaštvu / politično prvaštvo 2. ekspr. prvaki, vodilni politiki: pri mizi je sedelo prvaštvo; omahljivo prvaštvo
  25.      pŕvec  -vca m () čeb. prvi roj čebelje družine: močen prvec

   45.639 45.664 45.689 45.714 45.739 45.764 45.789 45.814 45.839 45.864  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA