Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (45.514-45.538)


  1.      prostórje  -a s (ọ̑) knjiž. več prostorov, prostori: prazno prostorje v novi zgradbi / vesoljska prostorja; pren. prostorje domišljije ♪
  2.      prostornína  -e ž (ȋ) 1. velikost prostora: izračunati prostornino; prostornina bazena, sobe ♦ fiz. prostornina plina; geom. prostornina kocke, valja; navt. ladijska prostornina velikost prostora, ki ga zavzemajo tovor, stroji, posadka, potniki; strojn. delovna prostornina motorja gibna prostornina; gibna prostornina ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju 2. zastar. prostor: ogledati si podzemeljske prostornine / prostornina za igre ♪
  3.      prostórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prostornega: prostornost sobe / slika daje vtis prostornosti ♪
  4.      prostorôčen  in prostoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) knjiž. narejen s prosto roko, brez pripomočkov: prostoročna risba / prostoročno risanje ● knjiž. prostoročna vožnja s kolesom vožnja, pri kateri se krmila ne drži z nobeno roko prostorôčno in prostoróčno prisl.: prostoročno narejena keramika ♪
  5.      prostórski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na prostor: prostorski odnosi; prostorska razporeditev / sposobnost prostorskega predstavljanja / prostorsko urejanje naselij / prostorska omejenost ozemlja / prostorska stiska ◊ geom. prostorska geometrija geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami; stereometrija; prostorska krivulja krivulja, katere točke niso na isti ravnini; prostorska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi niso vsi na isti ravnini; min. prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; rad. prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem; urb. prostorsko planiranje prostórsko prisl.: prostorsko oblikovati, predstaviti; prostorsko ločen, oddaljen ♪
  6.      prostosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) knjiž. preprost, odkritosrčen: prostosrčen človek; biti zelo prostosrčen prostosŕčno prisl.: prostosrčno hvaliti; prostosrčno misleč človek ♪
  7.      prostosŕčnost  -i ž (ȓ) knjiž. preprostost, odkritosrčnost: hribovska prostosrčnost ♪
  8.      prostóst  -i ž (ọ̑) stanje, lastnost prostega: a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost ● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih ◊ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; jur. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja ♪
  9.      prostósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na prostost: prostostni občutek ♦ jur. prostostna kazen kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu ♪
  10.      prostotrósnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi na trosnih podstavkih, Basidiomycetes: zaprtotrosnice in prostotrosnice ♪
  11.      prostovênčnica  -e ž (ȇ) nav. mn., bot. rastline, ki nimajo zraslih venčnih listov, Dialypetalidae: cvetno odevalo pri prostovenčnicah ♪
  12.      prostovóljec  -jca m (ọ̑) kdor se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje: prostovoljci so stopili iz vrste; iskati prostovoljce za nevarno delo // kdor stopi prostovoljno v vojsko: prostovoljci so takoj dobili orožje; četa prostovoljcev; boriti se kot prostovoljec / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok ♪
  13.      prostovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo ♦ šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine prostovóljno prisl.: prostovoljno narediti, se odločiti ♪
  14.      prostovóljka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od prostovoljec: prostovoljke so takoj odšle na delo / boja se je udeležila kot prostovoljka / bolničarka prostovoljka ♪
  15.      prostovóljstvo  -a s (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kdo prostovoljec: biti ponosen na sinovo prostovoljstvo / njegovo dvomesečno prostovoljstvo se je bližalo koncu ♪
  16.      prostozidár  -ja m (á) zgod. pripadnik prostozidarstva: emblem prostozidarjev ♪
  17.      prostozidárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na prostozidarje ali prostozidarstvo: prostozidarsko gibanje / prostozidarska loža osnovna organizacijska enota prostozidarjev ♪
  18.      prostozidárstvo  -a s (ȃ) zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja: prostozidarstvo na Slovenskem ♪
  19.      prostrán  -a -o prid. (ā á) ki ima veliko ploskovno razsežnost: gozd je zelo prostran; prostrana ravnina; lepa in prostrana vas / ekspr. sprejel ga je v prostrani sobi veliki, prostorni / ekspr. vsa prostrana domovina ♪
  20.      prostránost  -i ž (á) lastnost, značilnost prostranega: prostranost gozdov, pokrajine / prostranost vesolja / ekspr. izgubiti se v neskončni prostranosti ♪
  21.      prostránstvo  -a s (ȃ) prostran, obširen svet, prostor: nenaseljena prostranstva v Sibiriji; to so še neraziskana prostranstva // lastnost, značilnost takega sveta, prostora: nepregledno prostranstvo oceana / ekspr. izgubil se je v prostranstvu teme ♪
  22.      prosvéta  -e ž (ẹ̑) 1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno: prizadevati si za prosveto / ljudska, zdravstvena prosveta / širiti prosveto na vasi 2. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, izobraževanjem: delati v prosveti; sredstva za prosveto so zagotovljena ♪
  23.      prosvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prosveto: a) prosvetno delo, življenje / prosvetni dom; kulturno-prosvetno društvo b) prosvetna služba je težka / prosvetni delavec ♦ ped. prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu ♪
  24.      prosvetítelj  -a m (ȋ) kdor koga prosvetljuje: narodni buditelj in prosvetitelj / slovanska prosvetitelja Ciril in Metod ♪
  25.      prosvetíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prosvetitelje: prosvetiteljsko delovanje / prosvetiteljska doba razsvetljenska doba ♪

   45.389 45.414 45.439 45.464 45.489 45.514 45.539 45.564 45.589 45.614  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA