Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (44.914-44.938)



  1.      prismodè  -éta s ( ẹ́) slabš. nespameten, neumen človek: kdaj boš že nehal biti tako prismode
  2.      prismódež  -a m (ọ̑) slabš. nespameten, neumen moški: niti odgovoril mu ni ta prismodež / kot psovka kar pojdi, prismodež
  3.      prismodíja  -e ž () knjiž. prismodarija: kdo bi poslušal take prismodije / uganjati prismodije / kar je storil, je velika prismodija
  4.      prismójenec  -nca m (ọ́) ekspr. nespameten, neumen človek: samo prismojenci delajo kaj takega / knjiž. velik burkež je in prismojenec šaljivecekspr. imajo ga za prismojenca za čudaškega, neumnega
  5.      prismójenka  -e ž (ọ́) ekspr. nespametna, neumna ženska: ne izgubljaj časa s to prismojenko
  6.      prismolíti  -ím dov., prismólil ( í) s smolo pritrditi: prismoliti cepič; sedi, kakor bi se prismolil na klop dolgo; nepremičnoekspr. prismolil mu je krepko klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismoli mu eno udari ga prismolíti se slabš. nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti kam: spet se nam je prismolil / rad se prismoli v kuhinjo; povsod se prismoli prismoljèn -êna -o: prismoljena deska; prismoljena klofuta
  7.      prismrčáti  -ím dov. (á í) ekspr. smrčeč priti: ves prehlajen je prismrčal v sobo
  8.      prismúčati  -am dov. () drseč na smučeh priti: skozi cilj je prismučal zadnji tekmovalec ∙ publ. prismučal je prvo mesto na smučarskem tekmovanju dosegel
  9.      prismúka  -e ž () ekspr. čudaška, neumna ženska: sama lazi po hribih, ta prismuka
  10.      prismúknjenka  -e ž () ekspr. čudaška, neumna ženska: še poročil se bo s to prismuknjenko
  11.      prismúknjenost  -i ž () ekspr. čudaštvo, neumnost: njegova prismuknjenost se vedno bolj stopnjuje / govoril ji je o raznih prismuknjenostih
  12.      prisnávljati  -am nedov. (á) biol. asimilirati: rastline prisnavljajo
  13.      prisodíti  in prisóditi -im dov. ( ọ́) 1. izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: njemu takega dejanja ne bi prisodil / knjigo so prisodili njemu b) nosilec kake lastnosti: take spretnosti bi mu nobeden ne prisodil / prisoditi komu vrednote / ne bi ji mogli prisoditi več kot trideset let / prisoditi čemu velik pomen 2. z odločbo, sodbo določiti, da komu kaj pripada: prisoditi komu dediščino, zapuščino / sodišče je prisodilo otroka materi / na osnovi tega mu je komisija prisodila višjo pokojnino določila / prisodili so mu deset let zapora // redko dati, dodeliti: nagrado so prisodili češkoslovaškim filmskim delavcem / rojenice so vsakemu prisodile drugačno usodo 3. šport. določiti glede na pravila igre: sodnik je prisodil devetmetrovko ● redko prisoditi komu kako nalogo zadolžiti ga zanjo prisójen -a -o: prestati bo moral vseh sedem prisojenih let; izpolnil je, kar mu je bilo prisojeno
  14.      prisòj  -ôja m ( ó) redko prisoja: na prisoju cvetijo trobentice ● knjiž., redko na svetlobi je imelo blago zelenkast prisoj nadih
  15.      prisója  -e ž (ọ̄) nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen proti soncu: na prisojah je sneg že skopnel; gosto porasla prisoja; prisoje in osoje
  16.      prisójati  -am nedov. (ọ́) 1. izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: prisojati komu krajo / prisojajo mu letake b) nosilec kake lastnosti: prisojal ji je več značajnosti / ekspr. take urnosti bi njegovim petam ne prisojal / javnost prisoja pogovorom poseben, velik pomen 2. redko dajati, dodeljevati: prisojati komu večje vsote denarja prisójati si redko lastiti si, prilaščati si: prisoja si pravico do ocenjevanja
  17.      prisójen  -jna -o prid. (ọ̄) obrnjen, usmerjen proti soncu: prisojni pašniki so že zeleni; prisojna stran hriba
  18.      prisójnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prisojnega: prisojnost pobočja
  19.      prisolíti  -ím dov., prisólil ( í) dodatno, zraven osoliti: omako je morala še malo prisoliti ● pog. ob teh predrznih besedah bi ji najraje prisolil klofuto dal klofuto; pog., ekspr. prisoli mu eno okrog ušes udari ga
  20.      prisónčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. prisojen: na prisončnih vrtovih so cvetele trobentice; prisončno pobočje je že kopno
  21.      prisónčje  -a s (ọ̑) astr. Soncu najbližja točka planetovega tira: planet je v prisončju ● knjiž. na prisončju cvete teloh na prisojah
  22.      prisôpsti  -sôpem dov., prisópel in prisôpel prisôpla (ó) sopeč priti: vsa preplašena je prisopla v sobo; komaj so prisopli na vrh
  23.      prisostvováti  -újem nedov.) biti v določenem času na določenem mestu zaradi kakega dogajanja: filmski predstavi, tekmi je prisostvovalo le nekaj oseb; prisostvoval je sejam in pisal zapisnik / prisostvovati pouku, pri pouku ∙ redko doslej še ni prisostvoval takemu prepiru ga še ni slišal; redko hotel je, da tudi on prisostvuje pri delu sodeluje, pomaga
  24.      prisôten  -tna -o prid. (ó) ki je v določenem času na določenem mestu: prisotni delegati so predlog sprejeli / na sestanku so bili prisotni vsi člani sestanka so se udeležili // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: biti politično in vojaško prisoten na ozemlju druge države / nerazvitost je v teh deželah prisotna v različnih oblikah; v delu je močno prisoten lirski element ● zastar. bil je prisotnega duha priseben; publ. ta organizacija je prisotna na vseh področjih družbenega življenja je dejavna, deluje; publ. policija je bila povsod prisotna je vse nadzirala; publ. v pogovorih je bila ta misel neštetokrat prisotna o tem so veliko govorili, razpravljali prisôtni -a -o sam.: zapisati število prisotnih; vse prisotne so se s predlogom strinjale
  25.      prisôtnik  -a m (ó) zastar. navzoči, prisotni: pozdravil je nad tisoč zbranih prisotnikov

   44.789 44.814 44.839 44.864 44.889 44.914 44.939 44.964 44.989 45.014  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA