Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (44.714-44.738)


  1.      pripénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. pritrjevati, nameščati z iglo, zaponko: pripenjati okraske; pripenjati dekletom rože v lase; pripenjati si nakit / pripenjati z iglo, zaponko ∙ ekspr. pripenjati oči na kaj nepremično gledati kaj // pritrjevati, nameščati s kako pripravo sploh: pripenjati živino k jaslim; pripenjati se z varnostnim pasom / leto za letom pripenja čoln na istem kraju / pripenjati kapuco na plašč; pripenjati si ostroge 2. ne dokončno, le nekoliko pritrjevati: pripenjati rob krila z redkimi šivi ♪
  2.      pripéti  -pnèm dov., pripél; nam. pripét in pripèt (ẹ́ ȅ) 1. pritrditi, namestiti z iglo, zaponko: pripeti komu nagelj, šopek; pripeti nakit; pripeti z bucikami vzorec na tkanino; pripeti si uhane / pripeti lase z lasno sponko // pritrditi, namestiti s kako pripravo sploh: pripeti vola k vozu; pripeti psa na verigo; pripeti se z varnostnim pasom / pripeti jadralno letalo z vrvjo k motornemu letalu; pripeti si meč / ptička je pripela gnezdo v rogovilo; pren. zemlja ga je pripela nase 2. ne dokončno, le nekoliko pritrditi: rob krila je samo pripela; pripeti desko z nekaj žeblji pripét -a -o: na klobuku ima pripete tri značke; čutila se je kakor pripeta na to zemljo ♪
  3.      pripetíti se  -ím se dov., pripétil se (ȋ í) nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: pripovedovati o dogodkih, ki so se pripetili pred nedavnim; pripetila se je huda nesreča; vede se, kot da se ni nič pripetilo / pripetilo se mu je nekaj čudnega, nenavadnega, strašnega / ni se mu še pripetilo, da bi pozabil zakleniti vrata še nikoli jih ni pozabil zakleniti ∙ ekspr. živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari ♪
  4.      pripetljáj  -a m (ȃ) kar se pripeti: pripovedovati o pripetljajih s poti; neljub, nepredviden pripetljaj; spominjati se razburljivih pripetljajev iz mladosti / ekspr. po mnogih pripetljajih je letalo srečno pristalo zapletih ♪
  5.      pripétost  -i ž (ẹ̑) stanje pripetega: pripetost las; pren. zanj je značilna bolestna pripetost na ženske ♪
  6.      pripèv  in pripév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; refren: peti pripev; pesem z veselim pripevom 2. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice: pripev pri gazeli; pren., ekspr. to je stalni pripev njihovih napadov ♪
  7.      pripíhati  -am dov., tudi pripihájte; tudi pripihála (í) 1. s pihanjem spraviti kam: pripihati balonček iz ene sobe v drugo / burja je pripihala sneg zaradi burje je začelo snežiti ∙ ekspr. kakšen veter te je pripihal k nam iz kakšnih razlogov, vzrokov si prišel // pihajoč se pojaviti: nenadoma je pripihal močen veter; od severa je pripihala burja 2. redko prisopihati: komaj je pripihal do sobe / vlak je že pripihal pripeljal ♪
  8.      pripíra  -e ž (ȋ) grad. stična ploskev med vratnim, okenskim krilom in podbojem, okvirom: vrata s pripiro; okno z dvojno pripiro / okenska pripira ♪
  9.      pripís  -a m (ȋ) 1. kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila: dodati pripis; bratovo pismo z materinim pripisom; listina s pripisom 2. glagolnik od pripisati: pripis pojasnila / pripis obresti ♪
  10.      pripísati  in pripisáti -píšem dov., pripíšite (í á í) 1. dodatno, zraven napisati: pripisati pripombo; pripisati nekaj vrstic k pismu / pripisati obresti h glavnici povečati jo za obresti 2. z dajalnikom izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: rop so pripisali skupini mladoletnikov; nihče mu ne bi pripisal takega ravnanja / anonimno pismo so pripisali njej / njegovo ravnanje lahko pripišemo neizkušenosti b) nosilec kake lastnosti: pripisali so mu neiskrenost, nedelavnost; njemu ne bi pripisal, da je strahopeten / članku ni mogoče pripisati nestrokovnosti; pripisati knjigi večji pomen, kot ga ima v resnici ● ekspr. to pripiši kar sam sebi, na svoj račun sam si kriv pripísan -a -o: pripisane oznake / kot opomba pozneje pripisano [P. p.] ♪
  11.      pripískati  -am dov., tudi pripiskála (í) 1. piskajoč priti: pripiskali in pripeli so na oder / mimo je pripiskal vlak pripeljal 2. s piskanjem priklicati, privabiti: dolgo je piskal, pa svojih fantov ni mogel pripiskati ♦ lov. pripiskati srnjaka ♪
  12.      pripisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dodatno, zraven pisati: pripisovati opombe na rob knjige / pripisovati obresti h glavnici povečevati jo za obresti 2. z dajalnikom izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: pesem so pripisovali rojaku / vso krivdo so pripisovali njemu / poraz so pripisovali neugodnim okoliščinam b) da je kdo nosilec kake lastnosti: ljudje so mu pripisovali delavnost, odkritost in poštenost; pripisovali so mu vse najslabše lastnosti / sporazumu pripisujejo velik pomen ♪
  13.      pripíti se  -píjem se dov. (í) 1. redko prisesati se: pet pijavk se je pripilo na njegovo roko 2. zastar. nekoliko se opiti: pili so pomalem in se redko pripili pripíti knjiž. s pitjem alkoholnih pijač spraviti v določeno stanje: pripil jim je revščino; rad bi si pripil pozabo pripít -a -o: nikoli ne obleži pijan, pripit pa je velikokrat; odtrgati pripito pijavko ♪
  14.      priplávati  -am dov. (ȃ) plavajoč priti: izpod skale priplava postrv; priplavati do brega / ekspr. na nebo priplava mesec / ekspr. čez travnik je priplaval metulj počasi priletel / ekspr.: z gore je priplaval glas zvonov se je zaslišal; od nekod je priplaval vonj po senu se je razširil // ekspr. lahkotno, mirno priti: na oder je priplavala baletka ● ekspr. njena slika mu pogosto priplava pred oči pogosto si jo predstavlja; pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan ♪
  15.      priplazíti se  in pripláziti se -im se, in pripláziti se -im se dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) plazeč se priti: izpod skale se priplazi kača; pren., ekspr. s hriba se je priplazil mrak // ekspr. brezšumno, pritajeno priti: priplazila sta se v sobo; priplaziti se kakor maček, tat ♪
  16.      priplésati  in priplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) plešoč priti: baletka pripleše na oder; priplesala sta do svojih sedežev / ekspr. iz oblakov so priplesale prve snežinke lahkotno se gibajoč, premikajoč pojavile // ekspr. lahkotno, hitro priti: natakar je priplesal s polnim pladnjem k mizi ♪
  17.      priplèt  -éta m (ȅ ẹ́) začetni pleteni del biča, dolg navadno 30 cm: nov priplet na biču ♪
  18.      priplézati  -am dov. (ẹ̑) plezajoč priti: priplezati do vrha drevesa / priplezati na Triglav ● ekspr. priplezal je do zavidljivega položaja v službi s preračunanim vedenjem, ravnanjem ga je dobil ♪
  19.      pripodíti  -ím dov., pripódil (ȋ í) podeč narediti, povzročiti, da kdo kam pride: gonjači pripodijo živali v bližino lovcev / v galopu je pripodil konja iz mesta / ekspr. pripodili so jih tja kar z dela pripeljali pripodíti se nav. ekspr. podeč se priti: v areno se pripodijo klovni; otroci so se pripodili za žogo / pripodili so se temni oblaki / z vseh strani so se pripodili radovedneži prišli ♪
  20.      pripogníti  -pógnem tudi -pôgnem dov. (ȋ ọ́, ó) narediti, povzročiti, da pride zgornji konec česa prožnega bližje k tlom: pripogniti drevesce, veje / pripogniti komu hrbet / pripognil je glavo, da je lahko vstopil sklonil / ekspr. oče ga je pripognil čez koleno in natepel po zadnji plati ga je položil na koleno z zgornjim delom telesa bližje k tlom; v strahu pripogniti ramena povesiti ∙ ekspr. bo že prišel pravi, ki te bo pripognil uklonil, si te podredil; pripogniti vogal lista zapogniti pripogníti se narediti, da pride glava, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: pripognil se je in nekaj pobral; zaradi bolečin v križu se ne more pripogniti / zastar.: do tal, nizko se pripogniti komu se prikloniti; pripogniti se h komu, nad koga se skloniti pripognívši zastar.: zavila ga je tesneje v odejo, pripognivši se globoko k njemu pripógnjen tudi pripôgnjen -a -o: stopal je pripognjen pod težkim bremenom; prisl.: hoditi pripognjeno ♪
  21.      pripôgniv  tudi pripognív prisl. (ó; ȋ) zastar. sklonjeno, pripognjeno: pripogniv se je bližal hosti / starček se drži pripogniv sključeno ♪
  22.      pripókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. pokajoč (z bičem) priti, pripeljati: voznik je pripokal mimo s parom konj ♪
  23.      pripomágati  -am, in pripomágati in pripomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) zastar. pomagati: društvo bo pripomagalo, da obogatimo našo književnost in jezik / nekaj pripomaga tudi rodoviten svet, toda brez pridnosti ne bi bilo nič ♪
  24.      pripomínjati  -am nedov. (í) 1. izražati misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: vedno kaj pripominja k njegovemu ravnanju / dov. pripominjam, da moramo to še preveriti 2. dodatno, zraven pripovedovati: pripominjali so, da je to najbolj kulturna dežela v Evropi ♪
  25.      pripómniti  -im dov. (ọ̑) 1. izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: pripomniti kaj k načrtu; ob tem je pripomnil, da morajo trditev prej preveriti; izpil je in pripomnil: odlična slivovka 2. dodatno, zraven povedati: pripomnil je še nekaj besed in odšel; pripomnil je, da ga od takrat ni nikoli več srečal ♪

   44.589 44.614 44.639 44.664 44.689 44.714 44.739 44.764 44.789 44.814  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA