Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (4.339-4.363)


  1.      črnobrádec  -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima črno brado: čokat črnobradec ♪
  2.      črnobŕk  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima črne brke: črnobrk Turek ♪
  3.      črnobúkvar  -ja m (ȗ) po ljudskem verovanju kdor čara s knjigami, ki imajo čarovno moč ♪
  4.      črnoobŕv  -a -o prid. (ȓ r̄) knjiž. ki ima črne obrvi: črnoobrva ženska ♪
  5.      čúber  -bra m (ú) bot. začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti; šetraj ♪
  6.      čubéti  -ím nedov. (ẹ́ í) ekspr., redko čemeti: kakor senca je čubel v kotu pivnice / brez misli je čubel predse ♪
  7.      dabóme  medm. (ọ̑) star. izraža podkrepitev trditve; bogme: imaš prav, dabome! ♪
  8.      debákel  -kla m (á) knjiž. polom, propad, poraz: vojni debakel / ta film je eden največjih režiserskih debaklov ♪
  9.      debaláns  -a m (ȃ) fin. primanjkljaj v trgovinski, plačilni bilanci ali v državnem proračunu: debalans v zunanji trgovini; prizadevanja za izravnavo plačilnega debalansa ♪
  10.      debáta  -e ž (ȃ) izmenjava mnenj, navadno v razgovoru, razpravljanje: sprožiti, začeti debato; poseči v debato; vnela se je burna debata; ostra, živahna, žolčna debata ∙ ekspr. njegova umetnost je izven vsake debate nesporno dobra; ekspr. tako bo, kot pravim, in konec debate nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari ♪
  11.      debatánt  -a m (ā á) knjiž. debater: oba sta strastna debatanta ♪
  12.      debáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer ♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo nad sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje ♪
  13.      debatêr  -ja m (ȇ) kdor (rad) debatira: vsi debaterji so se ustavili ob tem problemu / bil je dober govornik in ognjevit debater ♪
  14.      debatêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki (rada) debatira: huda debaterka ♪
  15.      debatêrski  -a -o prid. (ȇ) nav. slabš. nanašajoč se na debaterje: razgrete debaterske glave / debaterski klub debatni ♪
  16.      debatíranje  -a s (ȋ) glagolnik od debatirati: prazno, vneto debatiranje ♪
  17.      debatírati  -am nedov. (ȋ) izmenjavati mnenja, navadno v razgovoru, razpravljati: debatirati o literaturi; vneto sta nekaj debatirala; z njim se ne da debatirati ∙ ekspr. o vrednosti drame bi se dalo debatirati vprašanje vrednosti drame še ni razčiščeno; drama (najbrž, verjetno) ni dobra ♪
  18.      dêbel  -éla -o [eu̯] prid., debeléjši (é ẹ́) 1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost, ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti // ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ? 3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti, ant. droben: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel // ki sestoji iz razmeroma velikih enot, ant. droben: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg // z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča 4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa, ant. suh: debel človek; zaklali so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice 5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale 6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh ● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ◊ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah debélo prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta // izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal ● ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek debéli -a -o sam.: ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah ♪
  19.      debeláča  in debeljáča -e ž (á) nar. belokranjsko koruza: debelača je dobro obrodila ♪
  20.      debeláčen  in debeljáčen -čna -o (ā) pridevnik od debelača: debelačni žganci ♪
  21.      debelačevína  in debeljačevína in debeláčevina in debeljáčevina -e ž (í; á) nar. belokranjsko koruznica: sekati debelačevino ♪
  22.      debeláčina  in debeljáčina -e ž (ā) nar. belokranjsko koruza ali koruznica ♪
  23.      debeláčnica  in debeljáčnica -e ž (ȃ) nar. belokranjsko koruza ali koruznica ♪
  24.      debelak  gl. debeljak ♪
  25.      debélcan  -a -o [u̯c in lc] prid. (ẹ̑) ljubk. debel: debelcane dojenčkove ročice ♪

   4.214 4.239 4.264 4.289 4.314 4.339 4.364 4.389 4.414 4.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA