Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (42.414-42.438)



  1.      predeloválnica  -e ž () podjetje, obrat za predelovanje: predelovalnica mesa, sadja; predelovalnica za ribe
  2.      predelováti  -újem nedov.) 1. delati iz česa izdelek, izdelke: lan so predelovali doma; predelovati nafto; predelovati grozdje v vino 2. delati, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: ušice sladke sokove rastlin predelujejo b) drugačno obliko, uporabnost: predelovati stare obleke / predelovati pesmi 3. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: predelovati poglavja iz novejše zgodovine
  3.      préden  [dǝn] vez. (ẹ̑) v časovnih odvisnih stavkih 1. za izražanje dejanja, ki se zgodi po dejanju nadrednega stavka: preden je odšla, je zaprla okna; otroci se radi pogovarjajo, preden zaspijo / s prislovom: še preden se je zavedel, so ga obkolili; brati je znal, že preden je šel v šolo / preden prideš na trg, zavij na levo 2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: ne morem kupiti, preden ne dobim denarja
  4.      prédenast  in predênast -a -o prid. (ẹ̑; é) knjiž. podoben predenu: predenasti lasje; predenasta brada
  5.      prédenčast  in predênčast -a -o prid. (ẹ̑; ē) knjiž. podoben predenu: predenčasti lasje; predenčasta brada
  6.      prédenica  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina brez listov in pravih korenin, z belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Cuscuta: iztrebljati predenico / navadna ali evropska predenica
  7.      predênje  in prédenje -a s (é; ẹ́) glagolnik od presti: strojno predenje; predenje bombažne preje; predenje na kolovratu; tehnologija predenja / ličinka v stadiju predenja / mačje predenje
  8.      prédeno  in predêno -a s (ẹ̑; é) knjiž. preja, zvita v več enako dolgih navojev: sušiti predena na drogu; kite so se ji razpustile in visele kakor predeno / predeno previti v klobčič / volno zviti v predeno; pren. misli so se mu zapletle v neurejeno predeno // ekspr. kar je temu podobno: okrog prsta ovija predeno brade / lasje so mu viseli v predenih ● knjiž. meša mu predeno preprečuje, ovira njegove načrte; prim. štrena
  9.      prederóč  tudi prederòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ọ́) preveč deroč: prederoča in pregloboka reka
  10.      predestinácija  -e ž (á) rel., po Kalvinu vnaprejšnja božja določitev človekovega zveličanja, pogubljenja: razpravljati o predestinaciji; pren. občutiti tragiko socialne predestinacije // nauk o tem: janzenistična predestinacija
  11.      predestinírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vnaprej določiti, nameniti za kaj: talent in delovna vnema sta ga predestinirala za velika dela predestiníran -a -o: biti predestiniran za znanstvenika; to področje je predestinirano za industrializacijo
  12.      predéti  -dénem dov., predêni predeníte (ẹ́) 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: predeti dežnik iz ene roke v drugo; predeti meso na krožnik / predeti roko na odeji 2. nar. pretakniti, prepeljati: predeti trak skozi rob / predeti nit vdeti drugo nit v šivanko
  13.      predévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: predevati torbo iz ene roke v drugo; nervozno predevati klobuk v rokah / godrnjala je in predevala lonce prestavljala / ležal je mirno, le ranjeno roko je neprestano predeval 2. nar. pretikati, prepeljevati: predevati trak skozi rob hlačk ● ekspr. konj je komaj predeval noge je komaj hodil predévati se ekspr. premikati se, presedati se: nemirno se je predeval s stola v naslanjač / predevati se po sobi / ljudje so se predevali med stojnicami
  14.      prèdfílm  -a m (-í) kratek, vsebinsko samostojen film, ki se predvaja pred celovečernim filmom: predfilm o škodljivosti alkohola / reklamni predfilm / v predfilmu smo gledali otroško risanko
  15.      predgórje  -a s (ọ̑) geogr. nižje hribovje, gričevje, ki leži pred višjim gorovjem: predgorje Alp, Triglava
  16.      predgóvor  -a m (ọ̑) kratek sestavek pred knjižnim besedilom, ki govori o njem in njegovem piscu: napisati predgovor k drugi izdaji knjige; v predgovoru govoriti o namenu knjige
  17.      prèdgréti  -gréjem nedov. in dov. (-ẹ́ -ẹ̑) teh. ogrevati pred uporabo ali predelavo do določene temperature: predgreti železo / predgreti zrak pred zgorevanjem
  18.      prèdgrévati  -am nedov. (-ẹ́) teh. ogrevati pred uporabo ali predelavo do določene temperature: predgrevati zrak
  19.      predhóden  -dna -o prid. (ọ̑) ki je glede na čas, vrstni red neposredno pred čim drugim iste vrste: predhodni osnutek; predhodna obravnava; zapisnik predhodne seje; predhodna vaja; predhodno poročilo // ki je glede na čas, vrstni red pred čim drugim iste vrste sploh: predhodni pogovori; predhodna izobrazba; predhodno naročilo / knjiž. predhodno plačilo, soglasje vnaprejšnjejur. predhodna pogodba predhódno prisl.: predhodno se dogovoriti; o tem so nas predhodno obvestili
  20.      predhódnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od predhodnik: njena predhodnica na službenem mestu / ta ustanova je imela več predhodnic / predhodnica gibanja 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje čelo večje vojaške enote na pohodu: zavarovati kolono s predhodnico in pobočnico; močna predhodnica; sovražnikova predhodnica / četa je bila v predhodnici
  21.      predhódnik  -a m (ọ̑) 1. kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo: direktorjev, predsednikov predhodnik; moj predhodnik v službi // kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim iste vrste: dramatik je presegel svoje predhodnike / na novem tipu letala smo odpravili napake njegovega predhodnika ♦ mat. predhodnik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno pred kakim drugim številom 2. kdor s svojo dejavnostjo pripravlja pojavitev, vpliva na razvoj nove smeri, novih spoznanj, zlasti v umetnosti, znanosti: predhodniki ilirizma; predhodniki in idejni utemeljitelji realizma
  22.      predhódništvo  -a s (ọ̑) knjiž. pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik: bil je ponosen na svoje predhodništvo / ugotavljali so njihovo predhodništvo pri uvajanju novih literarnih smeri
  23.      predíca  -e ž (í) ženska, ki prede: v hiši so se zbrale predice; izkušena, marljiva predica / v tovarni potrebujejo več predic delavk pri predilnem stroju
  24.      prèdígra  -e ž (-) 1. lit. posebni, uvodni prizor dramskega dela: za boljše razumevanje je delu napisal še predigro; pren. ogrožanje malih držav je predigra velikih spopadov 2. muz. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: Bachove koralne predigre za orgle; Wagnerjeve predigre h glasbenim dramam 3. publ. uvod, priprava: opisati stališča oseb v volilni predigri
  25.      predíh  -a m () 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: pri branju narediti za vejico predih / po kratkem predihu je pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: privoščiti si predih; ni časa za predih 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: sovražnik je izkoristil predih za pripravo na nov napad; to delo je pisatelj napisal v predihu med obsežnejšimi teksti / po petih desetletjih prediha je nastopilo novo obdobje v umetniškem ustvarjanju ● knjiž. delati, govoriti brez prediha neprenehoma

   42.289 42.314 42.339 42.364 42.389 42.414 42.439 42.464 42.489 42.514  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA