Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (4.239-4.263) 
- cinóber -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin ♪
- cinóbrast -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: cinobraste strehe cinóbrasto prisl.: cinobrasto rdeča zemlja ♪
- cinóbrov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca ♪
- cinóbrski -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: prebarvati pročelje hiše s cinobrsko in rumeno barvo ♪
- coulómb -a [kulon] m (ọ̑) fiz. enota za merjenje elektrine ♪
- cowboy gl. kavboj ♪
- crombie in cromby gl. krombi ♪
- cvéba -e ž (ẹ̑) nav. mn. velika temna rozina s pečkami: testo se naklada v plasteh, vmes se potresajo cvebe // nar. zahodno rozina sploh ♪
- cvébovka -e ž (ẹ̑) gastr. potica z nadevom iz cveb ♪
- cvetobêr in cvetobér -a m (ȇ; ẹ̑) knjiž., redko antologija, izbor: cvetober ljudskih pravljic / ekspr. cvetober iz njegovega polemičnega slovarja / nedokazanih trditev je v njegovem spisu za obsežen cvetober zbirko ♪
- cvíba -e ž (ȋ) redko rozina, cveba ♪
- cvíbak -a m (ȋ) pog. prepečenec: za pot so se preskrbeli s cvibakom in slanino ♪
- čarôba -e ž (ó) knjiž., redko 1. čarovništvo: osumili so jo čarobe / verjeti v čarobe čarovnije 2. nenavadna, izredna lepota: čez pokrajino je razlita jutranja čaroba ♪
- čarôben -bna -o prid., čarôbnejši (ó ō) knjiž. 1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči // izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči 2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke čarôbno prisl.: mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino; čarobno lep svet ♪
- čarobíja -e ž (ȋ) zastar. čarovnija: verjeti v čarobije ♪
- čarôbnica -e ž (ȏ) zastar. čarovnica ♪
- čarôbnik -a m (ȏ) zastar. čarovnik: čarobnik se naredi nevidnega ♪
- čarôbnost -i ž (ó) knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta // izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu ♪
- častiljúben -bna -o prid. (ú ū) knjiž. častihlepen ♪
- častiljúbje -a s (ȗ) knjiž. častihlepje: svoje delo opravlja s častiljubjem ♪
- častiljúbnost -i ž (ú) knjiž. častihlepnost: skrita častiljubnost ♪
- čbéličar -ja m (ẹ̑) sodelavec almanaha Kranjska čbelica: Prešeren je najpomembnejši med čbeličarji ♪
- čebéla -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju ♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka ♪
- čebelák -a [čeb in čǝb] m (á) redko čebelji samec; trot ♪
- čebélar -ja [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: čebelar prezimuje kot gosenica 2. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami, Merops apiaster ♪
4.114 4.139 4.164 4.189 4.214 4.239 4.264 4.289 4.314 4.339