Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (4.189-4.213)



  1.      ávtoblínda  -e ž (-) žarg., voj. oklopni avtomobil: kolona tankov in avtoblind
  2.      ávtobus  -a m () avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: avtobus vozi vsako uro; zamuditi avtobus; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu; izletniški, lokalni avtobus; avtobus mestnega prometa; voznik avtobusa / šolski avtobus za prevoz učencev v šolo; tirni avtobus motorni vlak, ki obstaja iz enega vagona
  3.      ávtobusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na avtobus: avtobusni promet; avtobusna vožnja / avtobusna postaja; uvedli so novo, redno avtobusno progo; dobre avtobusne zveze / avtobusno podjetje
  4.      avtomobíl  -a m () cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil
  5.      avtomobílček  -čka m () 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
  6.      avtomobílen  -lna -o prid. () redko avtomobilski: avtomobilna industrija
  7.      avtomobilíst  -a m () kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač
  8.      avtomobilístka  -e ž () ženska oblika od avtomobilist: mlada avtomobilistka
  9.      avtomobilízem  -zma m () kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma; športni avtomobilizem; razvoj avtomobilizma
  10.      avtomobílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu
  11.      azbést  -a m (ẹ̑) snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala: obložiti z azbestom; zaščitna obleka iz azbesta // min. vlaknati različek serpentina ali amfibola: serpentinov azbest; naravne zaloge azbesta
  12.      azbésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na azbest: azbestni izdelki; azbestna cev; azbestna lepenka; azbestna obleka gasilcev / izkoriščati naravno bogastvo azbestnih vlaken
  13.      ázbuka  -e ž () ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke
  14.      camembert  gl. kamamber
  15.      cámera obscúra  cámere obscúre [kamera obskura] ž (-) fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro
  16.      cantábile  [ka-] prisl. () muz., označba za izraz izvajanja spevno: igrati cantabile
  17.      cebáti  -ám [cǝb] nedov.) nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja
  18.      cebníti  in cèbniti -em [cǝb] dov. ( ǝ̀ ǝ̏) nar. zahodno brcniti: kljuse je cebnilo fanta; cebnila je v vedro / cebnil je poleno izpod nog cebníti se in cèbniti se zadeti se, spotakniti se: cebnila se je ob kamen in zajavkala
  19.      cebra  ipd. gl. zebra ipd.
  20.      célebret  -a m (ẹ̑) rel. škofijsko potrdilo, da sme duhovnik v tujem kraju maševati: izdati celebret
  21.      celebrírati  -am nedov. in dov. () rel. opravljati slovesen obred: celebrirati pri slovesni maši
  22.      celibát  -a m () obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi, brezženstvo: protestantizem je odpravil celibat; zagovorniki in nasprotniki celibata / duhovniški celibat
  23.      celorób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima cel, gladek rob: rastlina s celorobimi listi
  24.      celoróben  -bna -o prid. (ọ̑) celorob: celoroben list
  25.      cembalo  gl. čembalo

   4.064 4.089 4.114 4.139 4.164 4.189 4.214 4.239 4.264 4.289  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA