Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (41.289-41.313)


  1.      posodíti  in posóditi -im dov. (ȋ ọ́) dati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: rad mi je posodil, ker sem mu zmeraj hitro vrnil; posoditi dežnik; za en dan mi posodi knjigo / društvo je posodilo dvorano za razstavo / posoditi na, za visoke obresti ∙ publ. igralcu je v filmu posodil glas znan pevec pel namesto njega; nar. vzhodno posoditi komu pot spremiti ga; iti za njegovim pogrebom posójen -a -o: vrniti posojeno radirko ♪
  2.      posódje  -a s (ọ̑) več posod, posode: prostor je bil okrašen s starim posodjem; kristalno, porcelanasto posodje / namizno posodje ♪
  3.      posójati  -am nedov. (ọ́) dajati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: posojal mu je knjige, kolo / posojati na visoke obresti ∙ ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen ♪
  4.      posojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor posodi, posoja: posojevalec je zahteval, naj mu kmalu vrne; posojevalec denarja / posojevalec avtomobilov, knjig izposojevalec ♪
  5.      posojílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posojilo: hranilni in posojilni posli banke / ugodni posojilni pogoji / posojilna politika ♪
  6.      posojílnica  -e ž (ȋ) nekdaj ustanova, ki sprejema denarne vloge in daje posojila: ustanoviti posojilnico; v posojilnici je dobil posojilo ♪
  7.      posojílničen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posojilnico: posojilnični uslužbenci / posojilnični prostori ♪
  8.      posojílniški  -a -o (ȋ) pridevnik od posojilnica: posojilniška stavba ♪
  9.      posojílništvo  -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s sprejemanjem denarnih vlog in dajanjem posojil: dobro razvito posojilništvo ♪
  10.      posojílo  -a s (í) materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobil je pet milijonov posojila; jemati posojilo; prositi za posojilo; plačati zadnji obrok posojila; višina, vračanje posojila; jamstvo za posojilo / dati, najeti, odobriti komu posojilo / izkoriščati posojilo jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska / odplačal je že vse posojilo ves dolg / bančno posojilo ki ga da banka; denarno posojilo v obliki denarja // razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takih materialnih sredstev: pravna oblika posojila / referent za posojila / dolgoročno nad deset let, kratkoročno do dveh let, srednjeročno posojilo od dveh do deset let // v prislovni rabi, v zvezi na posojilo izraža trgovanje, ki temelji na takem razmerju: pohištvo se dobi tudi na posojilo; kupovati, prodajati na posojilo ● publ. vpisati posojilo obljubiti dajati določen čas posojilo za skupne potrebe; star. denar ima na posojilu denar ima posojen ◊ ekon. amortizacijsko posojilo dolgoročno posojilo, dano s pogojem postopnega odplačevanja; obvezno posojilo; fin. investicijsko posojilo za investicije; javno posojilo; obveznice ljudskega posojila za ceste; loterijsko posojilo ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane; mednarodno posojilo; namensko posojilo ki je za točno določen namen; obrestno posojilo pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročno posojilo dano s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniško posojilo; premostitveno posojilo; vojno posojilo za financiranje vojne; zasebno posojilo; zgod. narodno posojilo ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem ♪
  11.      posojilodajálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od posojilodajalec ♪
  12.      posojilojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor jemlje, dobi posojilo: posojilojemalec in njegov porok ♪
  13.      posojilojemálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od posojilojemalec ♪
  14.      posónčnica  -e ž (ọ̑) bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Heliotropium: gredica posončnic / ameriška, evropska posončnica ♪
  15.      pospáti  -spím dov., pospì pospíte; pospál (á í) 1. drug za drugim zaspati: otroci so hitro pospali; ekspr. v hiši je že vse pospalo 2. krajši čas spati: po kosilu je na kavču malo pospal 3. spati dalj časa kot navadno: ob nedeljah radi pospimo pospán -a -o nar. zaspan: mati je bila utrujena in pospana ♪
  16.      pospéšek  -ška m (ẹ̑) povečanje hitrosti na časovno enoto: izračunati, meriti pospešek; pospešek avtomobila, letala / učinki pospeškov na človeško telo / teči s pospeškom; pren., ekspr. njegova usposobljenost raste z velikim pospeškom ∙ pog. avto ima dobre pospeške je zmožen hitrega povečanja hitrosti ♦ fiz. pospešek količina, ki meri povečanje hitrosti na časovno enoto; enakomerni pospešek ki se s časom ne spreminja; negativni pospešek pri katerem hitrost telesa pojema; pospešek pri prostem padu ♪
  17.      pospéšenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost pospešenega: zaradi pospešenosti gradnje so bila stanovanja pravočasno vseljiva; pospešenost priprav na kongres; pospešenost rasti, razvoja ♪
  18.      pospeševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze ♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo ♪
  19.      pospeševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj pospešuje: zavod opravlja raziskovalno in pospeševalno delo za razvoj gradbeništva / pospeševalni motivi, vplivi; pospeševalne okoliščine ♦ agr. pospeševalna služba dejavnost, ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo pospeševálno prisl.: ti faktorji delujejo hkrati zaviralno in pospeševalno; pospeševalno vplivati na razvoj ♪
  20.      pospeševálnik  -a m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor: pritisniti na pospeševalnik 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov: graditi, priključiti pospeševalnik / linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti ♪
  21.      pospeševánje  -a s (ȃ) glagolnik od pospeševati: pospeševanje korakov / pospeševanje kmetijstva, živinoreje / sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti / kupil si je avtomobil z boljšim pospeševanjem ♪
  22.      pospeševátelj  -a m (ȃ) pospeševalec: bil je velik pospeševatelj slovenskega planinstva; on je eden glavnih pospeševateljev ljudske umetnosti ♪
  23.      pospeševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospeševati hojo, vožnjo / pospeševal je korake, da je že skoraj tekel / hitra hoja pospešuje krvni obtok 2. delati, povzročati, da se kaj hitreje ali bolje razvija: veter pospešuje izsuševanje tal; pospeševati rast; pospeševati razvoj kulture / pospeševati jezik, književnost; pospeševati kmetijstvo, živinorejo; publ. pospeševati stike krepiti, utrjevati // knjiž. večati, stopnjevati: pospeševati blaginjo; pospeševati hitrost; pospeševati hrup, nemir; jesensko vreme mu je slabo voljo še pospeševalo 3. avt. spravljati motor v hitrejši tek: vedno je pospeševal zelo počasi / motor slabo pospešuje ◊ fiz. pospeševati ione, elektrone dosegati z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo pospešujóč -a -e: k hitremu razpletu dogodkov so pripomogle pospešujoče okoliščine; prisl.: nekatere snovi delujejo na prebavo pospešujoče ♦ muz. pospešujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja accelerando pospeševán -a -o: pospeševan razvoj; pospeševana hitrost ♪
  24.      pospéšiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospešiti hojo, vožnjo / pospešiti korake 2. narediti, povzročiti, da se kaj hitreje ali bolje razvija: pospešiti delo, razvoj; pospešiti pogajanja; ti čaji pospešijo prebavo; pospešiti rast / žalostna novica je pospešila njeno smrt; bolniku se je utripanje srca nenadoma pospešilo / knjiž. letalo je pospešilo hitrost povečalo 3. avt. spraviti motor v hitrejši tek: pospešil je in prehitel pred njim vozeči avto / to vozilo pospeši od nič do trideset kilometrov na uro v dvanajstih sekundah ◊ fiz. pospešiti ione, elektrone doseči z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo pospéšen -a -o: odšli so s pospešenimi koraki; vlak je odpeljal s pospešeno hitrostjo; pospešena pogajanja; pospešeno preseljevanje ljudi iz vasi v mesta ♦ fiz. pospešeno gibanje gibanje z naraščajočo hitrostjo; enakomerno pospešeno gibanje gibanje z nespremenjenim pospeškom; voj. pospešeni napad napad, izpeljan brez običajnih prejšnjih priprav ♪
  25.      pospéšnik  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. pospeševalec: bil je pospešnik prepirov 2. avt. pospeševalnik: večkrat je pritisnil na pospešnik, tako da je motor nazadnje le vžgal ♪

   41.164 41.189 41.214 41.239 41.264 41.289 41.314 41.339 41.364 41.389  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA