Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (41.139-41.163)


  1.      posékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem podreti: posekati drevo, smreko; posekati na golo / redko posekati hrib, les gozdna drevesa, gozdno drevje / posekati zelje ∙ ekspr. upornikom posekati glave ubiti, usmrtiti jih 2. ekspr. s sekanjem obdelati; obsekati: posekati ostre robove kamna 3. ekspr. usmrtiti, raniti, navadno s sabljo, z mečem: kdor se je upiral, so ga posekali; v boju so posekali vse do zadnjega moža / posekal ga je rafal // premagati: posekati sovražnike / v igri ga je vedno posekal 4. ekspr. prekositi, preseči: kmalu je posekal vse sošolce; pri delu me ne posekaš; v pridnosti poseka vse / s svojo dolgovezno pripovedjo je posekal vse pripovedovalce // prepričljivo zavrniti: v trenutku ga je posekal posékan -a -o: posekan les čaka na prevoz; posekano drevo; padel je kot posekan hrast ♪
  2.      posékovje  -a s (ẹ̄) redko poseka: iti čez posekovje; robide na posekovju ♪
  3.      pôsel  -sla [ǝu̯] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli ♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva 2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume 3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti // delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel 4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle ● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi ♪
  4.      poselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) 1. z naselitvijo zavzeti, zasesti: Slovani so poselili velik del Evrope; novi prebivalci so poselili dolino / podgane bodo poselile ves ta del mesta // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so poselili s tujimi kmeti 2. drugega za drugim naseliti: poseliti ljudi po deželi poséljen -a -o: dežela je pusta in redko poseljena; poseljeno ozemlje; obala, poseljena z domačimi prebivalci ♪
  5.      poselítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poselitev: poselitvena območja / ta imena kažejo na takratno poselitveno stanje ♪
  6.      pôselski  -a -o [sǝl] prid. (ó) nanašajoč se na posle, služabnike: poselske sobe / poselska hrana / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika ♪
  7.      posesáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s sesanjem popiti: tele je posesalo vse mleko / posesati sok / trava s svojimi gostimi koreninami posesa vso vlago 2. s sesanjem spraviti iz česa: posesati sok iz limone / posesati prah s sesalcem; s črpalko posesati zrak 3. nižje pog. popiti: posesal je že dva bokala vina ♪
  8.      posést  -i ž (ẹ̑) kar ima, uporablja kdo, navadno zemljišče: njegova posest je veliko vredna; polastil se je njegove posesti; dobiti posest; ogledal si je posest; omejiti obseg posesti; spori za posest / prišel je ob vso posest / vse to je skupna posest / drobljenje kmečke posesti / razvoj zemljiške posesti // dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd ● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezen ◊ jur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo ♪
  9.      posésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posest: ugotavljanje posestnega stanja / posestne oblike / posestna pravda ♦ jur. posestni list list zemljiškoknjižnega vložka, na katerem so vpisane parcele; posestno dejanje izvajanje dejanske oblasti nad predmetom posesti ♪
  10.      posésti  -sédem dov., stil. posèl poséla; nam. posést in posèst (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize // drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve 2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo 3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas ● redko razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog posésti se zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: nasip se je posedel / hiša se je posedla poséden -a -o: posedena dežela ♪
  11.      poséstnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od posestnik: posestnica stanovanja / posestnica iz Stare vasi ♪
  12.      poséstnik  -a m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor kaj ima, uporablja: prvi posestnik gradu; posestnik starih knjig / prejšnji posestnik zemljišča // kdor ima posestvo: za soseda ima bogatega posestnika; združiti zemljišča vseh posestnikov / drobni posestnik / zemljiški posestnik / kmečki posestnik ◊ jur. dobroverni posestnik ♪
  13.      posêstriti se  -im se dov., posêstren (é ȇ) skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: njuni ženi sta se posestrili ● knjiž. v dolini se potok posestri z reko izlije vanjo ♪
  14.      poséstvece  in poséstevce -a [vǝc; tǝv] s (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od posestvo: obdelovati posestvece; podedovati čedno posestvece ♪
  15.      poséstvo  -a s (ẹ̑) zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota: obdelovati, prodati posestvo; kmetoval je na očetovem posestvu; majhno, veliko posestvo; lastnik posestva / družbeno, državno posestvo; veliko gozdno posestvo / zemljiško posestvo // nav. ekspr. kmetija: posestvo leži na sončni strani hriba ♪
  16.      posestvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od posestvovati: posestvovanje zemlje / posestvovanje družbene moči ♪
  17.      posestvováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti posestnik česa: posestvovati kmetijo; ekspr. posestvovati družbeno moč ♪
  18.      posèt  -éta m (ȅ ẹ́) zastar. obisk: priti na poset; včeraj je bil pri nas na posetu; vljudnostni poset / iti v posete / njegov poset nas je prijetno presenetil / pripravili smo se na poset gledališča / vstopil je nov poset gost, obiskovalec ♪
  19.      posétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. obiskati: posetiti prijatelje / zdravnik je posetil bolnika z visoko vročino / posetiti razstavo ogledati si jo ♪
  20.      posétnica  -e ž (ẹ̑) 1. kartonček z imenom, naslovom lastnika; vizitka: dati, vzeti posetnico; s šopkom je poslal tudi svojo posetnico; pren., publ. oglejmo si posetnico zmagovitega nogometnega moštva 2. igr. uganka, pri kateri se iz črk danega imena, naslova sestavijo nove besede: rešiti posetnico 3. zastar. obiskovalka: predstaviti posetnico ♪
  21.      posétnik  -a m (ẹ̑) zastar. obiskovalec: prijazno sprejeti posetnike / posetniki knjižnice, muzeja ♪
  22.      posèv  -éva m (ȅ ẹ́) posevek: posev obeta dobro žetev; posev je pozebel / zimski posev ♪
  23.      posévati 1 -am nedov. (ẹ́) redko sejati: velike površine posevajo z makom / drevo poseva seme daleč naokrog / kadar je poseval, je bil vesel ♪
  24.      posévati 2 -am nedov. (ẹ́) knjiž. v presledkih svetiti, sijati: mesec je poseval izza oblakov; sonce poseva skozi smrečje ♪
  25.      posévek  -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki ♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim ♪

   41.014 41.039 41.064 41.089 41.114 41.139 41.164 41.189 41.214 41.239  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA