Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (41.089-41.113)


  1.      portugálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Portugalce ali Portugalsko: portugalski jezik ◊ zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia ♪
  2.      portulák  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z mesnatim steblom in belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca grandiflora ♪
  3.      porumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti ♪
  4.      porúsiti  -im dov. (ū ȗ) narediti kaj rusko: porusiti prebivalstvo; morala se je porusiti / porusiti ime ♪
  5.      porúšen  -šna -o prid. (ú ū) ki se da porušiti: ta utrdba je porušna ♦ teh. porušna preiskava preiskava, s katero se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušna obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo ♪
  6.      porušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča ♪
  7.      porúšiti  -im, in porušíti in porúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: porušiti barako, bunker; potres je porušil velik del mesteca; hiša se je porušila / z bombardiranjem porušiti mesto; ekspr. naselje so do tal porušili; porušiti železniško progo razbiti, razdejati 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: porušiti ravnovesje v naravi; porušiti simetrijo; vsi upi so se mu porušili 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: porušiti teorijo / porušiti predsodke odpraviti ● publ. porušiti državni rekord preseči; strop se je porušil podrl, udrl porúšen -a -o: porušen most; zid je nekoliko porušen; požgane in porušene vasi; varnost in red sta bila porušena ♪
  8.      porušítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti ♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo ♪
  9.      poruváti  -rújem tudi porúvati -am dov., poruvál tudi porúval (á ú; ū) 1. drugega za drugim izruvati: poruvati kole iz zemlje / vihar je poruval drevesa 2. populiti: poruvati korenje, repo; poruvati plevel s koreninami vred / zobozdravnik mu je poruval zobe ♪
  10.      posàd  -áda m (ȁ á) zastar. izmena: delati v dveh posadih / za okvare je bil odgovoren ves posad ♪
  11.      posáden  -dna -o prid. (ȃ) zastar. garnizijski: posadna enota ◊ jur. posadna izjava soglasje za vpis sprememb, navadno lastništva, v zemljiško knjigo ♪
  12.      posadíti  -ím dov., posádil (ȋ í) 1. drugega za drugim vsaditi: posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir / posaditi češnjo vsaditi // s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem 2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol; posaditi otroka na kolena, v naročje; posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal // ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg ● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so ga posajèn -êna -o: s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše ♦ gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom ♪
  13.      posádka  -e ž (ȃ) 1. osebje, ki je v službi a) na ladji: posadka se je že zbrala; vkrcanje posadke; prostori za posadko / napisati seznam posadke / ladijska posadka b) na letalu, vesoljski ladji: letalo je strmoglavilo, rešili so se le trije člani posadke / poleti s človeškimi posadkami / posadka letala 2. skupina športnikov, ki nastopa v čolnu, jadrnici, bobu: na tekmovanju sta nastopili dve jugoslovanski posadki / na državno veslaško prvenstvo ni bilo vseh posadk 3. enota ali skupina vojakov, razporejena v kraju, tanku, letalu: posadke v bližnjih vaseh so bile precej močne; poveljnik posadke / mestna posadka / posadka (tanka) mora imeti dovolj prostora 4. redko ekipa: na kraj nesreče so takoj prišle reševalne posadke ♪
  14.      posádkoven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posadka 3: posadkovna skupina tanka ♦ voj. posadkovna enota enota, izurjena za zasedbo bunkerjev, utrjenih mest ali za njihovo obrambo ♪
  15.      posádnik  -a m (ȃ) v carski Rusiji namestnik kneza za upravljanje mesta ali voljeni upravitelj mesta: zbrali so se vsi posadniki / mestni posadnik ♪
  16.      posájati  -am nedov. (á) 1. drugega za drugim vsaditi: posajati rože / na vrtu je posajal krompir 2. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je drugega za drugim posajal na voz / žena je goste posajala za mizo / ekspr. klobuk je navadno trdo posajal na glavo dajal ♪
  17.      posámen  -mna -o prid. (ȃ) zastar. posamezen: slišati je bilo posamne glasove ♪
  18.      posámez  prisl. (ȃ) knjiž. posamič: kozorogi se pasejo ponavadi v čredi, redko posamez / kliči vsakega posamez posebej, zase ♪
  19.      posámezen  -zna -o prid. (ȃ) mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih // mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki ♦ meteor. popoldne so možne posamezne nevihte posámezno prisl.: prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno ♪
  20.      posámeznica  -e ž (ȃ) ženska oblika od posameznik: posamezniki in posameznice / prvenstvo, tekmovanje posameznic ♪
  21.      posámeznik  -a m (ȃ) vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posameznik tega ne zmore; le malokateri posameznik ga posluša; poznati delo, življenje posameznika; posameznik in družba / vsak posameznik je zanimiv / naloge, ki jih opravljajo posamezniki; delati, govoriti s posamezniki; genialni posamezniki ♦ šport. med posamezniki vodi naš najboljši atlet ♪
  22.      posámeznikov  -a -o (ȃ) pridevnik od posameznik: posameznikovo delo, obnašanje; to je družbeno in posameznikovo zlo ♪
  23.      posámeznost  -i ž (ȃ) 1. kar je mišljeno, obravnavano izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: predstavil jim je posameznosti in celoto / predstava je nova in živa v vseh posameznostih 2. lastnost, značilnost posameznega: človekova posameznost; posameznost stvari ♪
  24.      posámič  prisl. (ȃ) izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: učenci naj najprej berejo posamič, potem pa skupno; gostje prihajajo posamič ali v skupinah; vstopajte posamič po eden / če so bile veje pretežke, sta jih vlačila posamič vsako zase / redko vsako jajce zavij posamič posebej, zase ♪
  25.      posámičen  -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na posameznika: posamična in kolektivna pooblastila ♦ agr. posamično kmetijsko gospodarstvo individualno kmetijsko gospodarstvo; ped. posamični pouk individualni pouk 2. posamezen: rastlina s posamičnimi cveti / rad opazuje posamične oblake / meje posamičnih znanstvenih disciplin posámično prisl.: posamično obešena kolesa; zasliševali so jih posamično in v skupinah ♪

   40.964 40.989 41.014 41.039 41.064 41.089 41.114 41.139 41.164 41.189  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA