Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (40.989-41.013)


  1.      porcelánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na porcelan: porcelanska masa / porcelanska industrija / pridobivanje porcelanske gline 2. porcelanast: porcelanski krožnik; krhka porcelanska skodelica ♪
  2.      pórcija  -e ž (ọ́) 1. določena, natančno odmerjena količina jedi: porcije so bile vsak dan manjše; povečati, zmanjšati porcije / delati porcije / naročiti dve porciji golaža in porcijo krompirja / ekspr. svojo porcijo je že pojedel / pečenko je razrezala na porcije / dvojna porcija; mala porcija 2. ekspr., z oslabljenim pomenom količina jedi sploh: vzela si je veliko porcijo krompirja / pojedel je celo porcijo pečenke zelo veliko // izraža visoko stopnjo: potrebna mu je bila precejšnja porcija poguma / dobil je krepko porcijo udarcev 3. žarg., voj. vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija: jesti iz porcije; s porcijami v rokah so stali pred kotlom ♪
  3.      porcijúnkula  -e ž (ū) rel. dan, ko se pod določenimi pogoji dobi popolni odpustek, 2. avgust: bilo je na porcijunkulo ♪
  4.      pordečéti  -ím dov., pordéči in pordêči (ẹ́ í) postati rdeč: listje je že pordečelo; obraz mi na soncu hitro pordeči pordečèl in pordečél -éla -o: pordečela koža ♪
  5.      pordečíti  -ím dov., pordéči in pordêči; pordéčil (ȋ í) narediti kaj rdeče: kri mu je pordečila obvezo; pordečiti si lica pordečèn -êna -o: pordečene ustnice ♪
  6.      pordéti  -ím dov., pordì (ẹ́ í) postati rdeč: cvet, jabolko pordi / sneg je pordel od krvi / pordel je in umolknil zardel pordèl in pordél -éla -o: pordelo večerno nebo; od joka pordele oči ♪
  7.      pordévati  -am nedov. (ẹ́) postajati rdeč: češmin je že pordeval / prebledeval je in pordeval zardeval ♪
  8.      porêči  -rêčem dov., porêci porecíte; porékel porêkla (é) izraziti misli, stališča z besedami: jutri pojdem k njemu in mu porečem, naj se vrne; ali si pomislil, kaj porečejo ljudje; umolknila je in čakala, kaj porečejo drugi / redko gotovo bo kdo porekel, zakaj nismo storili drugače rekel ♪
  9.      poréčnik  -a m (ẹ̑) bot. vodna ali močvirska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetju, Alisma ♪
  10.      porédek  -dka -o prid. (ẹ́) redek: krči, napadi so bili vse bolj poredki / domačini so v tem hotelu poredki gostje / ta bolezen je pri nas precej poredka ♪
  11.      poréden  -dna -o prid., porédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: poreden otrok; bila je poredna / učenci so bili na izletu precej poredni nedisciplinirani, neubogljivi // ekspr. dobrodušno zbadljiv, šaljiv: ta poredni človek jo je zmeraj dražil / poreden pogled, smehljaj nagajiv ● zastar. poreden človek hudoben, slab porédno prisl.: poredno se mu je nasmehnila; poredno jo je uščipnil v lice; poredno vprašati ♪
  12.      poredíti  -ím dov., tudi porédi; porédil; porejèn (ȋ í) krajši čas rediti: pred prodajo porediti prašiče, vole // ekspr. (nekoliko) zrediti: kar dobro ga je poredila; po bolezni se je spet poredil ♪
  13.      porédko  prisl. (ẹ̄) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: njega poredko najdem doma; v teh krajih zelo poredko sneži / pri njem so se bolj poredko srečavali ♪
  14.      porédkoma  prisl. (ẹ̑) izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: dopisujeta si le poredkoma; čebele le še poredkoma letajo iz panja / vidiva se bolj poredkoma ♪
  15.      porédnež  -a m (ẹ̑) poreden človek, zlasti otrok: porednež ji je vrgel kepo za vrat / mati je oštela malega poredneža / ekspr. vrabček porednež / kot nagovor te bomo že ugnali, porednež ♪
  16.      porédnost  -i ž (ẹ́) lastnost porednega človeka: jezila jo je otrokova porednost / iz porednosti je to naredil / ekspr. sama porednost te je zelo si poreden // nav. mn. poredno dejanje: naveličal sem se tvojih porednosti; to so le otroške porednosti ∙ star. o njem ni nikoli slišala kakšne porednosti česa slabega ♪
  17.      pòreformacíjski  -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po reformaciji: poreformacijski boji / poreformacijska doba ♪
  18.      porêklo  -a s (é) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor: raziskovati poreklo ameriškega prebivalstva / ljudje različnega narodnostnega porekla / pisatelj je španskega porekla rodu // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoje poreklo; biti meščanskega porekla / socialno poreklo učencev 2. značilnost glede na nastanek: raziskovati poreklo pravljice / označba porekla blaga / publ., z oslabljenim pomenom nekaj hotelov je novejšega porekla novejših ♪
  19.      pòrevolucíjski  -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po revoluciji: porevolucijske razmere / porevolucijska književnost / porevolucijska doba ♪
  20.      porézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti ♪
  21.      porezílnik  -a m (ȋ) vet. nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitni nož: brusiti porezilnik ♪
  22.      porfirít  -a m (ȋ) petr. starejša predornina, podobna porfirju: porfirji in porfiriti ♪
  23.      porfírski  -a -o prid. (ȋ) petr. podoben porfirju: porfirska kamnina / porfirska struktura andezita ♪
  24.      pôrhant  -a m (ó) nižje pog. debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina; barhant: obleka iz porhanta ♪
  25.      pôrhantast  -a -o prid. (ó) nižje pog. barhantast: porhantasta srajca ♪

   40.864 40.889 40.914 40.939 40.964 40.989 41.014 41.039 41.064 41.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA