Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (40.964-40.988)



  1.      poráščenost  -i ž () lastnost, značilnost poraščenega: poraščenost kože / poraščenost debla
  2.      poravnálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poravnava 2: poravnalni poskus, postopek / poravnalni narok; poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občanigrad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka; les. poravnalni skobeljnik skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev
  3.      poravnálka  -e [lk in k] ž () žarg., les. poravnalnik: poravnalka in debelinka
  4.      poravnálnik  -a m () les. skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev: poravnalnik in debelinski skobeljnik
  5.      poravnáti  -ám dov.) 1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati // krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnati drva, les; poravnati knjige na polici; skakalec je med letom poravnal smuči / poravnati ovratnik / z rokami si je poravnal lase pogladil, popravil / poravnati otroke v vrsto; četa se je poravnala v strelno vrsto 3. narediti, da preneha plačilna obveznost: poravnati dolg, kredit; naročnina se lahko poravna v obrokih / poravnati škodo / treba je še poravnati račun plačati / poravnati v denarju, naturalijah; pren. s to izdajo so poravnali dolg do pisatelja 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da a) prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnati prepir, spor; konflikt se je poravnal / poravnati krivico b) kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pobotati: pogaja se z ljudmi toliko časa, da jih poravna; z ženo sta se poravnala; otroci so se že zdavnaj poravnali, starši pa so še vedno sprti ● redko prirastek živine lahko poravna slabo letino nadomesti; star. nekaj stvari moram še poravnati pred smrtjo urediti; z brano poravnati krtine odstraniti; zastar. ob gospodarjevem prihodu se je hitro poravnal vzravnal; ekspr. smrt vse poravna poravnán -a -o: poravnan dolg; poravnana zemlja; knjige so ležale poravnane na mizi; po vojaško poravnana skupina delavcev
  6.      poravnáva  -e ž () 1. glagolnik od poravnati: poravnava dolga, kredita; poravnava škode / poravnava spora / poravnava očeta s sinom 2. jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih: sodnik je predlagal strankama poravnavo / skleniti poravnavo / izvensodna, sodna poravnava // postopek za dosego tega sporazuma: udeležiti se poravnave; vabilo za poravnavo
  7.      poravnávanje  -a s () glagolnik od poravnavati: poravnavanje žebljev / poravnavanje računov / začelo se je poravnavanje sporov
  8.      poravnávati  -am nedov. () 1. delati ravno površino: poravnavati tla, zemljo; poravnavati si gube na obleki 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnavati drva / poravnavati liste v mapo 3. delati, da preneha plačilna obveznost: poravnavati dolgove / poravnavati v denarju / poravnavati obveznosti 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnavati prepire, spore
  9.      poràz  -áza m ( á) dejstvo a) da je kdo premagan: prvi zmagi je sledil poraz; hud, popoln, sramoten, uničujoč poraz / sovražna vojska je doživela poraz / poraz domače reprezentance / poraz pri volitvah / moralni, politični poraz ∙ ekspr. te težnje so doživele poraz se niso mogle uveljaviti, so bile zavrnjene b) da kdo ne uspe v svojih prizadevanjih, željah: zadnji poraz jo je zelo prizadel; preboleti, priznati poraz / doživeti življenjski poraz
  10.      porazdáti  -dám dov., 2. mn. porazdáste in porazdáte; porazdál (á) drugega za drugim razdati: obleko je porazdal znancem / napitnino je že porazdal
  11.      porazdelítev  -tve ž () glagolnik od porazdeliti: porazdelitev maščobe v mleku; enakomerna porazdelitev prevozov skozi vse leto / taka porazdelitev revialnega tiska ni več ustrezala / porazdelitev dela, vzgojnih obveznosti v družini ♦ lingv. razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku
  12.      porazdelíti  -ím dov., porazdélil ( í) 1. narediti, da se kaj razdeli a) na celotno površino, celoten prostor: z mešanjem porazdeliti maščobo po jedi; enakomerno porazdeliti delce v tekočini / porazdeliti izlete na celo leto / porazdeliti težo telesa na obe nogi enako b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: pravično porazdeliti dobrine; bogataši so si porazdelili rodovitno zemljo / delo zna pametno porazdeliti / vloge so si že porazdelili 2. drugega za drugim razdeliti: porazdeliti knjige; vse bonbone je porazdelil med otroke 3. razdeliti na več približno enakih delov, enot: učence so porazdelili v skupine / družbo je treba porazdeliti v dva čolna ● ekspr. porazdeliti blago po kakovosti razdeliti porazdeljèn -êna -o: v brigade porazdeljeni prostovoljci; hranilne snovi so v živilih različno porazdeljene
  13.      porazdeljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost porazdeljenega: neenakomerna porazdeljenost maščobe v tekočini / pravilna porazdeljenost dobrin
  14.      porazdeljevánje  -a s () glagolnik od porazdeljevati: načrtno pridobivanje in porazdeljevanje dobrin
  15.      porazdeljeváti  -újem nedov.) 1. delati, da se kaj razdeli a) na celotno površino, celoten prostor: enakomerno porazdeljevati delce v tekočini b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: porazdeljevati delo, dobrine / pravično porazdeljevati pomoč 2. deliti na več približno enakih delov, enot: izletnike so porazdeljevali v skupine
  16.      porázen  -zna -o prid. (á ā) ekspr. zelo neugoden, negativen: ni se zavedal poraznega vpliva svojih besed; ta podatek, zaključek je porazen; posledice so bile porazne / narediti porazen vtis / jezik in stil sta v tem delu porazna zelo slaba, nekvalitetna; porazno higiensko stanje v zdravstveni ustanovi zelo slabo, neprimerno // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, močni obliki: spoznali jih boste po porazni bledici na licih; razlika med njima je porazna zelo velika; doživel je porazno razočaranje hudo porázno prisl.: novica je nanje delovala, vplivala porazno; porazno slaba udeležba
  17.      porazgovoríti se  -ím se dov., porazgovóril se; nam. porazgovôrit se in porazgovorít se ( í) pogovoriti se: o tem bi se rad porazgovoril s teboj; preden se odločiš, se porazgovori z njo / pri kosilu se bomo nekoliko porazgovorili
  18.      porazírati  -am dov. () pog. obriti: brivec ga je poraziral; vsako jutro se porazira; travnik je bil pokošen, kot bi ga poraziral ∙ ekspr. porazirati gozd izsekati
  19.      poráziti  -im dov.) knjiž. 1. premagati: premišljeval je, kako bi ga porazil; poraziti nasprotnika, sovražnika / domače moštvo je porazilo goste // zelo prizadeti, potreti: to dejstvo me je porazilo; spoznanje, da smo jim le sredstvo za dosego cilja, nas je najbolj porazilo / njegova lakomnost jo je porazila 2. prevzeti, presenetiti: porazila jih je lepota mesta / porazila ga je duhovna moč tega človeka ● zastar. do tal poraziti mesto porušiti porážen -a -o: poražena dežela; vojska je bila poražena; vsa poražena je strmela predse; poraženo moštvo
  20.      porazmísliti  -im dov., porazmíšljen (í ) knjiž. nekoliko premisliti: moral je porazmisliti o tem; porazmislil bom, kaj bi bilo treba storiti
  21.      porazvedríti  -ím dov., porazvédril; porazvedrèn ( í) ekspr. nekoliko razvedriti: z darilom je želela bolnico porazvedriti; povabil je prijatelje, da bi se skupaj porazvedrili
  22.      porazvrstíti  -ím dov., porazvŕstil ( í) nav. ekspr. drugega za drugim razvrstiti: porazvrstil je lovce; gledalci so se porazvrstili zadaj / porazvrstiti pecivo po krožniku // razvrstiti, razporediti glede na enake ali podobne lastnosti: porazvrstiti rastline, živali / pesmi je porazvrstil po vsebini porazvrščèn -êna -o: otroci so porazvrščeni po skupinah
  23.      poráženka  -e ž () ženska oblika od poraženec: najprej so igrale poraženke
  24.      porcelán  -a m () loščena žgana glina najboljše vrste: kip, krožnik iz porcelana // izdelek iz take gline: ima veliko porcelana; omara za porcelan; bila je krhka in nežna kot porcelan / ročno poslikan kitajski porcelan ◊ teh. elektrotehnični porcelan ki se uporablja v elektrotehniki
  25.      porcelánast  -a -o prid. () ki je iz porcelana: porcelanast krožnik; porcelanasta posoda / velika porcelanasta pipa // podoben porcelanu: porcelanaste hišice morskih polžev / knjiž., ekspr. ženska s porcelanasto kožo zelo belo, gladko

   40.839 40.864 40.889 40.914 40.939 40.964 40.989 41.014 41.039 41.064  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA