Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (40.864-40.888)


  1.      popôl  in popôli neskl. pril. (ó) star. izraža ne polno mero, stopnjo; napol: popol znanstvenik ∙ popol brat polbrat; prim. popoli ♪
  2.      popóldan  -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 1. del dneva od poldneva do večera: ta teden imamo vse popoldneve proste; popoldan je prespal; bil je topel nedeljski popoldan 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: filmski popoldnevi; prirediti glasbeni popoldan ♪
  3.      popóldan  [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od poldneva do večera; popoldne: popoldan se bo odpeljal; vrnem se jutri popoldan ♪
  4.      popoldánski  tudi popóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na popoldan: učenci imajo le popoldanski pouk; popoldanska malica; popoldanska obleka / popoldanska obrt obrt, ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času / popoldanski učenci / v popoldanskem času se je ukvarjal s športom ♦ gled. abonma petek popoldanski ♪
  5.      popóldne  -dnéva [u̯d] s (ọ̑ ẹ̑) ed. 1. del dneva od poldneva do večera; popoldan: toplo jesensko popoldne; vse popoldne presedi v kavarni 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: kulturno popoldne; športno popoldne se začne ob treh ♪
  6.      popóldne  [u̯d] prisl. (ọ̑) v času od poldneva do večera: popoldne bo predavanje; popoldne bomo šli na sprehod; prišli bodo danes ob dveh popoldne; srečal sem ga včeraj popoldne; prim. poldne ♪
  7.      popôli  prisl. (ó) star. napol: novice so bile popoli resnične, popoli zlagane; prim. popol ♪
  8.      popóljčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj poljsko: popoljčiti prebivalce; priseljenci so se hitro popoljčili / popoljčiti ime ♪
  9.      popóln  -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
  10.      popolnítev  -tve [u̯n] ž (ȋ) star. izpopolnitev: popolnitev priprave / popolnitev vojaške enote z novimi vojaki; popolnitev navedb / prizadeval si je za svojo popolnitev ♪
  11.      popolníti  in popólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) star. izpopolniti: popolniti pripravo, stroj / vojska je popolnila izgube s prostovoljci; na zaslišanju je svoje navedbe še popolnil; popolniti zaloge / pozneje sem svoje znanje še popolnil ♪
  12.      popólnoma  [u̯n] prisl. (ọ̑) izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti; popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno ♪
  13.      pòporóden  -dna -o prid. (ȍ-ọ̑) nanašajoč se na čas po porodu: poporodna krvavitev; poporodna telovadba; poporodne težave / poporodni dopust / poporodni čas ♦ med. poporodna čišča izcejanje iz maternice prve tedne po porodu; poporodna doba čas šestih do osmih tednov po porodu; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; med., vet. poporodni prisad; vet. poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi hitrega zmanjšanja količine kalcija v krvi ♪
  14.      popóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, popotovanje: popotni vtisi, zapiski / vzeti s seboj popotno lekarno; popotna obleka, torba; popotna palica / ekspr. izbral si je popotnega tovariša ∙ star. popotni človek popotnik; zastar. popotni list potni list; ekspr. popotni maršal vodja potovanja; popotni prodajalec potujoči prodajalec ♦ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti popótno prisl.: popotno oblečen človek; sam.: popotni si ogledujejo mesto ♪
  15.      popótnica  -e ž (ọ̑) 1. hrana za na pot: pripraviti popotnico; napolniti torbo s popotnico / dati kaj za popotnico; pren., knjiž. to misel mu daje za popotnico v življenje // star. denar za na pot: navrgel mu je nekaj desetakov za popotnico 2. ženska, ki se premika iz kraja v kraj: popotnica se je ustavila v vasi; ekspr. to ti je večna popotnica 3. rel. obhajilo za umirajoče: prinesti bolniku popotnico / sveta, zadnja popotnica ∙ vznes. zvonovi so mu zvonili zadnjo popotnico zvonili ob njegovem pogrebu ♪
  16.      popótništvo  -a s (ọ̑) ekspr. življenje človeka, ki ga nemir žene po svetu: po letih nemirnega popotništva se je naselil v našem mestu; motiv popotništva / pisateljevo bohemstvo in popotništvo ♪
  17.      pòpotrésen  -sna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na čas a) po določenem potresu: popotresne delovne akcije b) po potresu leta 1895 v Ljubljani: popotresna arhitektura / predpotresna in popotresna Ljubljana / popotresna doba ♪
  18.      pôpovstvo  tudi popóvstvo -a s (ó; ọ̄) slabš. duhovniki: vpliv popovstva // duhovniški nazori, duhovniška miselnost ♪
  19.      popráskati  -am dov. (á) 1. krajši čas praskati: popraskati psa po glavi; popraskaj me po hrbtu; pes popraska po vratih; popraskati se po vratu, za ušesi; brezoseb. po vratih je popraskalo / ko je popraskal po zidu, je zagledal pod ometom ostanek slike 2. povzročiti praske; opraskati: pes ga je ugriznil in popraskal / trnje ga je popraskalo; pri padcu se je popraskal ● žganje ga je prijetno popraskalo po grlu povzročilo pekoč občutek popráskati se z rahlim praskanjem zlasti za ušesi izraziti to, kar določa sobesedilo: popraskal se je za ušesi, ne vedoč, kaj bi odgovoril popráskan -a -o: biti popraskan po rokah ♪
  20.      pôprast  -a -o prid. (ó) tak kot pri popru: poprast okus gobe ◊ bot. poprasta mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa; poprova mlečnica ♪
  21.      poprášati  tudi poprašáti -am dov., tudi poprášala (á á á) raba peša povprašati: če jo hočeš najti, poprašaj po njihovi hiši / poprašal je po znancih / poprašal jo je, če ji je slabo vprašal ♪
  22.      popraševáti  -újem nedov. (á ȗ) raba peša povpraševati: zaman je popraševal, da bi izvedel kaj več o tem / popraševal je po tebi / poprašuje me, če sem s tem zadovoljen; popraševali so ga, kaj naj storijo izpraševali ♪
  23.      pôprati  -am nedov. (ȏ) dodajati jedi poper: poprati juho / poprati kumarice potresati s poprom / dov. meso potresemo s čebulo in popramo popopramo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je rad popral z dovtipi pôpran -a -o: zelo poprane jedi ♪
  24.      popráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od popraviti ali popravljati: poprava strehe / poprava nalog je naporno delo / zahtevati popravo škode / dati stroj v popravo popravit / kdaj bodo končane vse poprave pri hiši popravila 2. šol. postopek, ko učenci odpravljajo napake, ki jih je učitelj ugotovil v (šolski) nalogi: pred popravo je profesor obravnaval glavne napake; poprava matematične, slovenske naloge; učitelj zahteva še popravo poprave / danes smo pisali popravo ◊ mat. vzeti popravo zvišati zadnjo pridržano decimalko za eno ♪
  25.      poprávek  -vka m (ȃ) 1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika ♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami // kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala - s popravki od pet do deset metrov 2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek 3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše 4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost ♪

   40.739 40.764 40.789 40.814 40.839 40.864 40.889 40.914 40.939 40.964  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA