Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (4.014-4.038) 
- abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem ♪
- abstraktízem -zma m (ȋ) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje ♪
- abstráktnež -a m (ȃ) ekspr., redko abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič) ♪
- abstráktnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja ♪
- abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum ♦ lingv. abstraktni samostalnik ♪
- abstrúzen -zna -o prid. (ȗ) knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje ♪
- abstrúznost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve ♪
- absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze ♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja ♪
- absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten absúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame ♪
- absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: zavedal se je absurdnosti svojega početja; prikazati absurdnost vojne // redko absurd: privesti stvar do absurdnosti ♪
- abulíja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost ♪
- abundánca -e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari ♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi ♪
- abundánten -tna -o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje ♪
- abuzíven -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval ♪
- abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina ♪
- adaptabílen -lna -o prid. (ȋ) ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ ♪
- adaptabílnost -i ž (ȋ) sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja ♪
- adiabáta -e ž (ȃ) fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema ♪
- adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem adiabátno prisl.: adiabatno izoliran plin ♪
- adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten ♪
- ad líbitum prisl. (ȋ) knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum ♦ muz. izvajati skladbo ad libitum ♪
- adsorbènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje ♪
- adsorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od adsorbirati ♪
- adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik ♪
- advêrb -a m (ȇ) lingv. prislov: adverb časa, kraja ♪
3.889 3.914 3.939 3.964 3.989 4.014 4.039 4.064 4.089 4.114