Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (39.589-39.613)


  1.      podvojíti  -ím dov., podvójil (ȋ í) napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile // ekspr. pomnožiti, povečati: sovražne čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil / podvojiti pazljivost, prizadevnost; sovraštvo med njimi se je po tem dogodku še podvojilo / podvojiti korake pospešiti hojo ◊ mat. podvojiti število pomnožiti z dva; šah. podvojiti kmeta, trdnjavi postaviti dva kmeta, dve trdnjavi iste barve na isto linijo ali vrsto podvojèn -êna -o: podvojen trud; vrnil mu je podvojen znesek; delal je s podvojeno silo; podvojena vrednost; podvojeno število / podvojena črta dvojna ♦ lingv. podvojen soglasnik; prisl.: podvojeno delati, truditi se ♪
  2.      podvómiti  -im, in podvomíti in podvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ́) kratek čas dvomiti: podvomiti o uspehu, pog. v uspeh; niti za hip ni podvomil, da bodo srečno pristali / podvomil je o njegovi poštenosti / podvomil je o lastnem sinu ♪
  3.      podvòz  -ôza m (ȍ ó) pot za prehod vozil pod cesto, železniško progo, vzpetino: graditi, urejati nadvoze in podvoze; širok podvoz / publ. prometni vozel so rešili s podvozom / cestni, železniški podvoz ♪
  4.      podvózje  -a s (ọ̑) spodnji del vozila, ki povezuje kolesa med seboj in s pogonskim mehanizmom: izboljšati, pregledati podvozje; jekleno, železno podvozje; podvozje avtomobila, letala, vagona / deli, konstrukcija podvozja ♪
  5.      pòdvprašánje  -a s (ȍ-ȃ) publ. dopolnilno, dodatno vprašanje: vprašanje in podvprašanje ♪
  6.      podvréči  -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji // navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga 4. star. pripisati, prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo podvŕžen -a -o 1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi ♪
  7.      podvrníti  in podvŕniti -em dov. (ȋ ŕ) knjiž., redko podviti: sedel je in podvrnil noge podvŕnjen -a -o: sedela je s podvrnjenimi nogami ♦ med. podvrnjena noga okvara, zaradi katere stopa bolnik na zunanji rob stopala ♪
  8.      pòdvŕsta  -e ž (ȍ-ŕ) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste: rastlinska, živalska podvrsta 2. knjiž. vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste vrste: ista pripovedna tehnika se pojavlja pri različnih pisateljih v več podvrstah / razdeliti izdelke na več vrst in podvrst ♪
  9.      podvŕženec  -nca m (ȓ) ekspr. kdor je podvržen čemu: on je podvrženec hvaljenju lastnih uspehov / podvrženec najrazličnejšim boleznim ∙ knjiž., ekspr. deček je njegov podvrženec nevede ima tujega otroka za svojega ♪
  10.      podvŕženost  -i ž (ȓ) 1. lastnost, značilnost čemu podvrženega človeka: podvrženost boleznim, slabostim / poznal je njegovo podvrženost lenarjenju 2. podrejenost: od svojih vojakov je zahteval največjo pokornost in podvrženost / pretirana podvrženost nadrejenim ♪
  11.      podvzémati  -am nedov. (ẹ̑) publ. ukrepati, lotevati se: marsikaj je podvzemal, vendar se razmere niso spremenile / videti je, da podvzema nekaj pomembnega / podvzemati ukrepe za gospodarsko stabilizacijo ukrepati ∙ publ. podvzemati velike napore za kaj zelo se truditi, si prizadevati za kaj ♪
  12.      podvzéti  -vzámem dov., podvzêmi podvzemíte; podvzél; nam. podvzét in podvzèt (ẹ́ á) publ. ukreniti, lotiti se: vse, karkoli je podvzel, so mu preprečili / odbor je podvzel vse ustrezne ukrepe, da bi zagotovil zadostno količino živil ukrenil podvzét -a -o: vsi podvzeti ukrepi niso zalegli ♪
  13.      podvzétje  -a s (ẹ̑) zastar. 1. glagolnik od podvzeti: že v tem se kaže brezupnost njegovega podvzetja / vprašanje je, če bo mogel to podvzetje res izvesti 2. podjetje: industrijsko, prometno podvzetje ♪
  14.      pòdzakúp  -a m (ȍ-ȗ) jur. oddaja v zakup vzete stvari ali njenega dela v zakup tretji osebi: podzakup ladje / dati zemljišče v podzakup ♪
  15.      pòdzavéden  -dna -o prid. (ȍ-ẹ́ ȍ-ẹ̄) podzavesten: podzavedne osnove pesniške osebnosti / ta nujnost je bila takrat še podzavedna nezavedna pòdzavédno prisl.: podzavedno je to čutila ♪
  16.      pòdzavésten  -tna -o prid. (ȍ-ẹ̄) nanašajoč se na podzavest: podzavestna dejavnost med spanjem; podzavestne zaznave česa / podzavestno dejanje // nav. ekspr. neutemeljen, nagonski: nenadoma ga je obšel podzavesten strah; odpor do takega dejanja je bil čisto podzavesten pòdzavéstno prisl.: podzavestno je čutil, da je v nevarnosti; podzavestno jo je sovražil ♪
  17.      podzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemni deli rastlin; podzemni tok reke / podzemne jame v kraškem svetu / podzemni rov / podzemni kabel, vod / podzemne etažne stolpnice / podzemna železnica ♦ bot. podzemno steblo podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin b) močna podzemna dejavnost ♪
  18.      podzémlje  tudi podzêmlje -a s (ẹ̑; ȇ) 1. zemlja pod zemeljsko površino: raziskovati tudi podzemlje; prilagoditi se življenju v podzemlju / globoko podzemlje // prostor pod zemeljsko površino: bogastvo, lepote podzemlja; ljubezen do podzemlja ga je spodbujala k raziskovanju; vhod v podzemlje / kraško podzemlje ∙ ekspr. delo v črnem podzemlju so mehanizirali v rudnikih ♦ geogr. kraško podzemlje kraški pojavi pod zemeljsko površino 2. ekspr. organizirana nezakonita, kazniva dejavnost: vključil se je v podzemlje / soditi podzemlju / ameriško, pariško podzemlje / gangstersko podzemlje 3. v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi: opisovati podzemlje ♪
  19.      podzémnica  -e ž (ẹ̑) prostor pod zemljo ali v zemlji za prebivanje: prenočevanje v podzemnicah ♪
  20.      podzémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemski deli rastlin / podzemske jame, reke / podzemska koleraba rumena koleraba / podzemski hodnik, prostor, rov / podzemska železnica podzemna železnica b) podzemsko gibanje / podzemske organizacije podzémsko prisl.: padavine odtekajo podzemsko ♪
  21.      podzglávje  -a s (ȃ) kar se da pod glavo: izbral si je odejo za podzglavje; trdo podzglavje / redko podzglavje je bilo mokro od solz blazina ♪
  22.      podzglávnik  -a m (ȃ) redko blazina (za pod glavo): dali so mu več podzglavnikov / prevleke za podzglavnike ♪
  23.      podzíd  -a m (ȋ) 1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov 2. redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi ♪
  24.      podzídanost  -i ž (í) lastnost, značilnost podzidanega: dobra podzidanost stavbe / knjiž. potrebna je teoretična podzidanost raziskovalnega dela ♪
  25.      podzídati  tudi podzidáti -am dov. (í á í) 1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj // knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev 2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati podzídan -a -o: podzidan obok; hiša je že podzidana ♪

   39.464 39.489 39.514 39.539 39.564 39.589 39.614 39.639 39.664 39.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA