Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (39.389-39.413) ![](arw_left.gif)
- pódnica -e ž (ọ̄) deska v podu: privzdigniti podnico; zamenjati podnico; macesnove podnice; preperele, umazane podnice; les za podnice ♦ navt. podstavek iz desk, ki se da na dno čolna ali ladijskega skladišča // nav. mn., redko pod: pometati podnice; tolči s petami ob podnice / škripanje podnic ♪
- podnòs -ôsa m (ȍ ó) knjiž. pladenj: postaviti podnos na mizo; vzeti skodelico čaja s podnosa; srebrn, zlat podnos / podnos s pecivom ♪
- podnožíšče -a s (í) geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem; nadir: nadglavišče in podnožišče ◊ geom. točka, v kateri pravokotnica seka ravnino ali črto ♪
- podnóžje -a s (ọ̑) 1. navadno s prilastkom svet, kjer prehaja gora, hrib v nižino: na podnožju gore stoji vas; podnožje Pohorja / v podnožju planin so lepi gozdovi / reka se zajeda globoko v podnožje hriba 2. podlaga, temelj: od spomenika je ostalo le podnožje; kamnito podnožje ograje; podnožje stebra // ekspr. spodnji del: brstiči poganjajo iz podnožja ● knjiž. na sliki je upodobljeno dekle z rožo v podnožju pri nogah ♪
- podnóžnica -e ž (ọ̑) knjiž. majhna nizka klop, navadno za pod noge; podnožnik: pristavila je podnožnico, da bi dosegla na omaro; imeti noge na podnožnici ◊ navt. prečna letev v čolnu, na katero veslač opira noge pri veslanju ♪
- podnóžnik -a m (ọ̑) 1. majhna nizka klop, navadno za pod noge: morala je stopiti na podnožnik, da je dosegla polico; sedeti na podnožniku; oblazinjen podnožnik / podnožnik za čiščenje čevljev // kar se da, postavi pod kaj sploh; podstavek: postaviti likalnik na podnožnik / na velikem podnožniku je bil pečen puran pladnju 2. stopnica (pri vozu, vozilu): voznik je stopil na podnožnik; podnožnik kočije ♪
- podóčen -čna -o prid. (ọ̑) anat. ki je pod očesom, očmi: podočna oteklina / podočni predel podočje; podočni zob podočnik; podočna kost ličnica ♪
- podóčje -a s (ọ̑) anat. del obraza pod očesom, očmi: podočje se mu je nagubalo / bil je bled, s sivimi podočji ♪
- podóčnica -e ž (ọ̑) 1. anat. ličnica: poškodovati si podočnico / bled obraz s štrlečimi podočnicami 2. redko podočnjak: imel je upadel obraz s podočnicami ♪
- podóčnik -a m (ọ̑) 1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču ♦ anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom 2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala ♪
- podočnják -a m (á) 1. modrikasta polkrožna lisa pod očesom zaradi utrujenosti, slabokrvnosti: bila je bleda, z izrazitimi podočnjaki 2. podočnik: izpuliti podočnjak / močno razviti podočnjaki pri divjem prašiču ♪
- pòdodsèk -éka m (ȍ-ȅ ȍ-ẹ́) 1. del odseka: tudi ta pododsek ceste so obnovili / področje so razdelili na več odsekov in pododsekov 2. raba peša organizacijska enota v okviru odseka: pododsek društva ♪
- pòdoficír -ja m (ȍ-ȋ) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja: zbrali so se vsi oficirji in podoficirji / aktivni podoficir / podoficir milice ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec tega čina ♪
- podôkničar in podókničar -ja m (ȏ; ọ̑) redko vasovalec: zbralo se je več podokničarjev ♪
- podólgast -a -o [u̯g] prid. (ọ̑) podolgovat: podolgast predmet; hišo so zgradili podolgasto / obraz je imela zelo podolgast ♪
- podólgem in po dólgem [u̯g] prisl. (ọ̑) vzporedno z daljšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči podolgem na klop; lestev položiti podolgem ob zid / preganiti list papirja podolgem; razrezati jabolčni zavitek podolgem in počez b) predmeta, ki pride v tak položaj: zlekniti se podolgem v travo; ekspr. telebniti podolgem v mlako ∙ ekspr. podolgem in počez prehoditi domovino v vseh smereh; vso; prim. dolg prid. ♪
- podólgič [u̯g] prisl. (ọ̑) redko podolgem: podolgič branati njivo; posoda ima okraske podolgič in počez ♪
- podolgovàt -áta -o [u̯g] prid. (ȁ ā) ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema: rastlina s podolgovatimi listi; podolgovat pladenj; podolgovata hiša, njiva; podolgovata kost; odprtino so naredili podolgovato / ima podolgovat obraz / pecivo podolgovate oblike ♪
- podolgovátost -i [u̯g] ž (á) lastnost, značilnost podolgovatega: podolgovatost obraza ♪
- podolít -a m (ȋ) obloga iz umetne snovi, polnil in mehčal, navadno podložena z jutovino: polagati podolit; linolej, podolit in topli pod ♪
- podólje -a s, rod. mn. tudi podólij (ọ̑) geogr. pas nižjega sveta v hribovitem svetu: kraško podolje ♪
- podólž [u̯ž] predl. (ọ̑) redko vzdolž: podolž velike dvorane so stebri ♪
- podólžen -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku ♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja podólžno prisl.: podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe ♪
- podomáčiti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. narediti kaj domače: podomačiti tuje ime / lesene obloge so prostor podomačile // prevesti (v materni jezik): podomačiti balado, roman ♪
- podométen -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki je, se nahaja pod ometom: ugotoviti podometno zgradbo stene / vzidati lesene podometne zatiče; podometna vtičnica ♦ elektr. podometna inštalacija inštalacija z vodniki pod ometom ♪
39.264 39.289 39.314 39.339 39.364 39.389 39.414 39.439 39.464 39.489