Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
B (39.164-39.188) 
- počasnè -éta m (ȅ ẹ́) slabš. počasen človek: pri delu je pravi počasne ♪
- počasnè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. počasen človek: še zmeraj si tako počasne ♪
- počasnéla -e ž (ẹ̑) slabš. počasna ženska: prava počasnela je ♪
- počasníti -ím in počásniti -im nedov. (ȋ í; ā) delati (bolj) počasno: vodne rastline počasnijo tok vode ♪
- počást -i in -í ž (ȃ) zastar. 1. priznanje velike vrednosti ali veljave; čast: izkažite nam to počast; pesem v počast slavljenca 2. počastitev: počast pisateljeve obletnice ♪
- počastíti -ím dov., počástil (ȋ í) 1. izkazati komu čast, spoštovanje: počastiti pesnika; počastiti slavljence s kratko slovesnostjo; vsakogar je počastil z nagovorom / počastiti obletnico vstaje; počastiti spomin na padle // ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža odnos, kot ga določa samostalnik: počastiti koga s hvaležnostjo, naklonjenostjo, zaupanjem / počastili so ga z obiskom obiskali so ga 2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo počaščèn -êna -o: bil je počaščen s tem, da je smel nositi zastavo v sprevodu; čutiti se počaščenega / kot vljudnostna fraza zelo smo počaščeni, ker ste nas obiskali ♪
- počastítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred ♪
- počáščati -am nedov. (á) knjiž. večkrat počastiti: počaščati zaslužne može; počaščati z odlikovanji in priznanji ● knjiž., ekspr. z obiski ga počaščajo razne znamenite osebe obiskujejo ga ♪
- počaščênje -a s (é) knjiž., redko počastitev: biti vreden počaščenja; proslava v počaščenje praznika ♪
- počéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša počistiti, posnažiti: vse sproti pospravi in počedi / počediti ostanke počéden in počéjen -a -o: počedena hiša ♪
- počêlo -a s (é) knjiž. začetek, izvor: to je počelo napredka / umetnost je v svojem počelu avtobiografska ♦ filoz. prvi vzrok vsega, kar je ♪
- počenčáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. povedati, izdati: ne zaupaj mu, vse bo počenčal ● ekspr. rad bi malo počenčal z njim se pogovoril ♪
- počéniti -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli // ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga ♪
- počénjati -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: vsi nekaj počenjajo, samo on sedi brez dela; zjutraj raznaša časopise, to počenja vsak dan / kaj počenja v sobi tako dolgo / počenjati neumnosti, otročarije; počenjal je take stvari, da so ga izključili iz šole 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: z njimi so počenjali, kar so hoteli; kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena ♪
- počèp -épa m (ȅ ẹ́) glagolnik od počepniti ali počeniti: utrjevati si noge s počepi; prožni počepi in poskoki otrok / stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju // stoja na zelo skrčenih nogah: vzdigniti se, zravnati se iz počepa; spustiti se v počep / stati v lahnem počepu ♦ šport. enonožni počep ♪
- počépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. večkrat počepniti: ženske so od smeha kar počepale / pred kroglami so počepali za skale / ekspr. pozimi je počepala za pečjo posedala ∙ vulg. ljudje so hodili kar v grmovje počepat opravljat potrebo // ekspr. sesedati se, podirati se: drevje v sadovnjaku je bilo neočiščeno in plotovi so počepali 2. slabš. popuščati zahtevam, vdajati se: pestil jih je, da so od strahu počepali drug za drugim ♪
- počépka -e ž (ẹ̑) 1. plesna figura s počepi, značilna zlasti za ukrajinske ljudske plese: plesati počepko; ples je prešel v počepko / v počepki je šel okrog sobe 2. slabš. vlačuga, prostitutka: delati vtis počepke ♪
- počépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počepnil je in začel ogledovati sled / počepniti okrog ognja; počepniti v grmovje / ptič je počepnil na vejico sedel; ekspr. počepnila je na tla in tolkla lešnike neudobno sedla // ekspr. sesesti se, podreti se: bajta bo ob prvem deževju počepnila 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: grozili so mu, pa je počepnil ● vulg. je ženska, ki pred vsakim počepne ima ljubezenske, spolne odnose z njim ♪
- počesánost -i ž (á) stanje počesanega človeka: vedno je skrbel za svojo počesanost ♪
- počesáti -čéšem dov., počêši počešíte; počêsal (á ẹ́) 1. urediti, pogladiti z glavnikom: počesati otroke; preoblekla se je in počesala; počesati si brado / s prsti si je počesal lase; pren., ekspr. veter je počesal travne bilke // (strokovno) urediti lase: katera frizerka te je danes počesala / počesati na prečo; nazaj počesati lase usmeriti jih od čela proti tilniku 2. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: enota je dobila povelje, da počeše vse okoliške gozdove 3. knjiž., ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom počesal, da si boš za vedno zapomnil ● nar. prav po mešetarsko ga je počesal ogoljufal, prevaral; ekspr. temeljito počesati rokopis popraviti počesán -a -o: gladko počesani lasje; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave ♪
- počeščênje -a s (é) glagolnik od počastiti: počeščenje Marije / zastar. biti željen počeščenja časti ♪
- počétek -tka m (ẹ̑) star. začetek: to je pomenilo zanj početek novega življenja / početki znanosti / že od početka, na početku je bil tak; v početku je imel mnogo zagovornikov; prim. spočetka ♪
- počéti 1 -čnèm nedov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ȅ) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: zjutraj raznaša časopis, to počne vsak dan; rad bi počel kaj koristnega, pametnega / po kosilu gre na sprehod ali pa počne kaj drugega; poglej, kaj počnejo otroci na dvorišču; kaj ste počeli v sobi, da je tako zakajena; ne more sedeti pri miru, vedno kaj počne; včasih je popival, zdaj pa tega ne počne več; ne sme početi tega, kar bi rad / početi neumnosti; ne počni več takih reči / ne ve, kaj naj počne v takem primeru kaj naj stori, ukrene; kaj si počel, odkar se nisva videla kako si živel, s čim si se ukvarjal; grozno, kaj vse ti ljudje počnejo kako neprimerno se vedejo; kako neprimerno, neustrezno ukrepajo 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: hude reči so počeli z njim / kaj si počel s knjigo, da je vsa umazana; redko grdo počne z učenci dela,
ravna ● ekspr. le kaj bo počela brez njega brez njegove pomoči bo težko kos življenjskim težavam, določenim opravilom; ekspr. tu nimaš kaj početi pojdi, nisi zaželen; pog. s tem denarjem nimam kaj početi premalo ga je za nakup; ne morem živeti; ekspr. s takimi odgovori nimam kaj početi so neustrezni, neuporabni; ekspr. kaj počne tu ta človek kako, da je tukaj; ekspr. ni vedel, kaj bi počel od nestrpnosti zelo je bil nestrpen; ekspr. od zadrege ni vedela, kaj bi počela z rokami kako bi jih držala; ekspr. vse mogoče je počela, da bi vzbudila njihovo pozornost zelo si je prizadevala ♪
- počéti 2 -čnèm dov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ȅ) star. začeti: početi delati; početi pripovedovati / početi prepir počénši: delavci so, počenši z desne strani, začeli podajati opeko / počenši z novim letom se bo najemnina zvišala ♪
- počétje -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od početi, delati: opazoval je početje otrok pri igri; ni se zmenil za njegovo početje in je nadaljeval pot; fantovo početje je bilo sumljivo / ekspr. ob takem početju ne moremo molčati ravnanju, dejanju 2. ekspr. dejavnost, delovanje: obsodili so izdajalsko početje vlade; poročal je o svojem vohunskem početju; sodeloval je pri nekem sumljivem početju 3. ekspr. delo, prizadevanje: vse njegovo početje se mu je zdelo nekoristno; spoznal je nesmiselnost svojega dosedanjega početja ♪
39.039 39.064 39.089 39.114 39.139 39.164 39.189 39.214 39.239 39.264 
