Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (37.789-37.813)



  1.      páter  -tra m (á) član samostanskega reda, ki je duhovnik; oče: sprejel ga je star pater / kot pristavek k imenu pater [p.] Stanislav Škrabec
  2.      paternalízem  -zma m () soc., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja navidez pokroviteljski, zaščitniški odnos lastnika kapitalističnega podjetja do delavcev z namenom, da bi jih prisilil k pokorščini
  3.      paternóster  -tra m (ọ́) teh. neprekinjeno krožno delujoče dvigalo s kabinami ali predali za prevoz oseb ali tovora: paternoster v skladišču se je pokvaril
  4.      paternóšter  -tra [tudi tǝr] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru
  5.      patético  [-ko] prisl. (ẹ̄) muz., označba za izraz izvajanja vzneseno
  6.      patétik  -a m (ẹ́) ekspr. patetičen človek: ne bodi tak patetik
  7.      patétika  -e ž (ẹ́) pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: njegova patetika je vzbudila posmeh; slabš. frazerska patetika / pri predavanju je zašel v patetiko
  8.      pátina  -e ž () 1. kem. površinska zaščitna plast na bakru, bronu, navadno svetlo zelene barve: patina ščiti kovine pred korozijo; s patino prevlečen zvon 2. taka plast na predmetih, ki daje starinski videz: patina je prekrila kamnite kipe; slika je dobila temno patino; pren. kljub obnovi je mesto ohranilo staro podobo in patino; glasba nas je navdušila s svojo starinsko patino
  9.      pátinast  -a -o prid. () po barvi podoben patini: zelenkasto patinasta pločevina; pren. patinast nadih besedila
  10.      patinírati  -am nedov. in dov. () 1. kem. prekrivati predmete iz bakra, brona s površinsko zaščitno plastjo, navadno svetlo zelene barve: patinirati kip, podstavek 2. prekrivati predmete s tako plastjo, ki daje starinski videz: patinirati les; pren. že narejeni prevod je treba nekoliko patinirati patiníran -a -o: patinirani zvoniki
  11.      patnúšter  -tra m (ú) nar. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov)
  12.      patogén  -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča bolezen, bolezenski: patogeni mikrobi; patogene bakterije, klice
  13.      pátogenéza  -e ž (-ẹ̑) med. nastanek in razvoj bolezni: patogeneza raka
  14.      pátoka  -e ž (á) agr. žganje, ki se dobi v zadnji fazi kuhanja: piti patoko
  15.      patologíja  -e ž () 1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji ∙ žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije 2. pog. patološki oddelek v bolnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije 3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe
  16.      patolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma // bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja
  17.      patolóškost  -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti
  18.      pátos  -a m () pretirano navdušenje, pretirana vznesenost: odigrati vlogo brez patosa; s patosom je pripovedoval o svojih uspehih; deklamatorski patos; ekspr. nabrekel patos / ekspr. vse čustvo je bilo le sentimentalen patos
  19.      patriárh  -a m () 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike
  20.      patriarhálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na patriarhat 1: patriarhalna ureditev prvotne družbe / patriarhalna družina; patriarhalno gospodarstvo / patriarhalni odnosi 2. ekspr. idiličen, idealiziran: spomini na nekdanje patriarhalno življenje 3. ekspr. nesodoben, zastarel: imel je patriarhalne nazore o vzgoji ● ekspr. pri tej hiši vlada patriarhalni red odloča, ukazuje mož; ekspr. pisatelj je dočakal patriarhalno starost zelo visoko
  21.      patriarhálnost  -i ž () ekspr. idiličnost: patriarhalnost na vasi izginja ♦ soc. patriarhalnost družbenih odnosov
  22.      patriarhíja  -e ž () zlasti v vzhodni cerkvi najvažnejša, samostojna upravna enota, navadno v okviru narodne skupnosti: srbska patriarhija
  23.      patriciát  -a m () knjiž. patriciji: sodstvo je bilo v rokah patriciata; mestni patriciat // patricijski naslov: dosegel je patriciat
  24.      patrícij  -a m (í) 1. pri starih Rimljanih pripadnik bogatega, vplivnega družbenega sloja: sodstvo in magistrature so bile v rokah patricijev; plebejci in patriciji 2. v srednjem veku pripadnik meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: dubrovniški patriciji; palače ljubljanskih patricijev
  25.      patrícijka  -e ž (í) ženska oblika od patricij: patricijke in plebejke / hiša bogate patricijke

   37.664 37.689 37.714 37.739 37.764 37.789 37.814 37.839 37.864 37.889  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA