Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (37.589-37.613)



  1.      parcéla  -e ž (ẹ̑) odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba / razdeliti zemljišče na parcele ♦ jur. odpisati parcelo
  2.      parcelácija  -e ž (á) delitev na parcele: zavarovati kmečko posestvo pred parcelacijo; parcelacija mestne površine // publ. delitev, razpadanje: parcelacija znanstvene discipline / politična parcelacija je škodovala gospodarskemu razvoju
  3.      parcélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča ♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih
  4.      parcélica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od parcela: kupil si je parcelico ob morju
  5.      parcelírati  -am nedov. in dov. () deliti na parcele: parcelirati posestvo / njivo so parcelirali v majhne vrtičke parcelírati se publ. deliti se, razpadati: geografija se vedno bolj parcelira / stranka se je parcelirala
  6.      parciálen  -lna -o prid. () knjiž. delen, nepopoln: vsi poskusi so samo parcialni; to je parcialna rešitev / združili so vsa parcialna vprašanja ♦ mat. parcialni odvod odvod funkcije več neodvisnih spremenljivk na eno spremenljivko; med. parcialna resekcija pljuč parciálno prisl.: parcialno rešiti problem
  7.      parciálnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost parcialnega: parcialnost obravnavane problematike
  8.      párček  -čka m (á) nav. ekspr. manjšalnica od par: po klopeh so posedali zaljubljeni parčki / kupil je parček papig / znamki sta natisnjeni v parčkih
  9.      pardón  -a m (ọ̑) zastar. odpuščanje, oprostitev: izrazil mu je svoj pardon / nobenega pardona nočem ∙ pog. to moraš storiti brez pardona izraža nujnost, obveznost izpolnitve naročila, ukaza; pog. v svojih zahtevah ne pozna (nobenega) pardona je nepopustljiv
  10.      páre  pár ž mn.) pog. mrtvaški oder: položiti na pare; ležati na parah; ljudje so se zbrali ob parah
  11.      páren 1 -rna -o prid. () nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitveobrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo
  12.      páren 2 -rna -o prid. () ki sestavlja par: zgornja in spodnja čeljust sta parni / parni organ; parna kost; parne plavuti rib / parno število število, ki je deljivo z dvekor. parni ples ples, ki ga plešeta plesalec in plesalka párno prisl.: kosti so v telesu večinoma parno razvrščene
  13.      parenhím  -a m () 1. biol. tkivo organa, bistveno za njegovo delovanje: parenhim jeter 2. bot. rastlinsko tkivo z različnimi funkcijami, katerega celice imajo tanke membrane: parenhim listov / asimilacijski, rezervni parenhim
  14.      parentálen  -lna -o prid. () biol., navadno v zvezi parentalna generacija začetna generacija pri križanju, roditeljska generacija
  15.      parentétičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od parenteza: parentetična pripomba
  16.      parentéza  -e ž (ẹ̑) 1. lingv. vrinjeni stavek, vrivek: parenteza je ločena z vejicama 2. knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v parentezi izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to povem v parentezi
  17.      parêre  -a m () knjiž. strokovno mnenje, navadno v pismeni obliki: oddati parere
  18.      par excellence  [parekseláns] prisl. () knjiž., zapostavljeni prilastek v pravem pomenu besede, v najvišji stopnji: to je dramatik par excellence; orgle so koncertni instrument par excellence
  19.      paréza  -e ž (ẹ̑) med. stanje delne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, delna ohromelost: pareza glasilk; pareza možganskih živcev
  20.      parfúm  -a m () raztopina dišav ali zmesi dišav in eteričnih olj v alkoholu: pripravljati, uporabljati parfum; zelo drag parfum; parfumi in kreme / francoski parfum ♦ kozm. moški parfum z manj izrazitim, navadno trpkim vonjem; orientalski parfum ki diši po smolah in balzamih
  21.      parfumeríja  -e ž () trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: parfumerija ob glavni cesti
  22.      parfumírati  -am nedov. in dov. () dišaviti s parfumom: parfumira tudi pisma; skrbno se je parfumirala; pren., ekspr. parfumirati laž, hinavščino parfumíran -a -o: parfumirana ženska
  23.      párija  -a in -e m (ā) 1. v Indiji pripadnik najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast: brezpravni pariji; živel je kakor parija 2. knjiž., ekspr. pripadnik izkoriščane, brezpravne skupine, naroda: zbrali so se vsi pariji
  24.      párija  -e ž (ā) v Indiji najnižji družbeni sloj, ki je zunaj sistema kast: problemi zatirane parije
  25.      párijevski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na parije: parijevski položaj / vcepili so mu parijevski občutek

   37.464 37.489 37.514 37.539 37.564 37.589 37.614 37.639 37.664 37.689  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA