Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (37.414-37.438)


  1.      palúdje  -a s (ȗ) nar. naplavljeni drobir: po povodnji je tam ležalo mnogo paludja ♪
  2.      palúdnica  -e ž (ȗ) nar. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti; kalužnica: tu je bilo veliko paludnic in spominčic ♪
  3.      pámet  -i ž (á) 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje pamet; poslušati, ubogati pamet; zaradi nesreče je bil čisto ob pamet; sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; spraviti dekle k pameti; biti pri čisti, pravi, zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / ekspr.: zaradi starosti ga zapušča pamet razum; glej, da ti ne bo prevelika pamet v škodo bistrost, nadarjenost; premišljenost, preudarnost; ko bi imel boljšo pamet, bi si to zapomnil spomin; po njegovi pameti je prav po njegovem mnenju; star. do zadnjega je bil pri pameti zavesti; star. nisem več te pameti tega mnenja / kot opozorilo, svarilo ljudje, pamet // ekspr., s prilastkom človek glede na svoje dojemanje, razsojanje: prepričaj kmečko pamet o tem, če moreš; njena ženska pamet tega ne more odobravati 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po pameti, s pametjo premišljeno, razsodno: presojati, ravnati po pameti; delati s pametjo / piti po pameti zmerno ● ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; ekspr. to mi ni padlo, prišlo na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; na pamet govoril je na pamet ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom; računal je na pamet ne da bi si računske operacije pisal, ne da bi uporabljal pripomočke; ekspr. to trdiš na pamet brez dokazov, ustreznih podatkov; učiti se na pamet tako, da se besedilo zapomni dobesedno; znati pesem na pamet tako, da jo je mogoče povedati dobesedno; ekspr. take povodnji človeška pamet ne pomni ljudje ne pomnijo; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten; pog. bolj počasne pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. niti na konec, na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. imej pamet, fant, (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar vsakemu tisto, česar nima; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat ♪
  4.      pámeten  -tna -o prid., pámetnejši in pametnéjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače; fant je pameten, lahko se zanesete nanj; premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni; ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten; pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način; vse do pametne mere; priti ob pametni uri; daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno pámetno prisl.: pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš pámetni -a -o sam.: pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel ♪
  5.      pámetiva  -e ž (á) nar. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: jutri bo pametiva / na pametivo so ga natepli z metlo // tepežkanje: šel je na pametivo ♪
  6.      pámetnica  -e ž (á) 1. ekspr. pametna ženska: med njimi je bilo nekaj pametnikov in pametnic 2. nar. šiba, s katero se tepežka: bičati s pametnico ● knjiž. pregovori, reki in pametnice domislice ♪
  7.      pámetnik  -a m (á) ekspr. pameten človek: tako bi ravnal vsak pametnik ∙ knjiž. neodgovorni pametniki izobraženci ♪
  8.      pametnják  -a m (á) 1. iron. kdor se dela pametnega: ti pametnjaki mislijo, da vse vedo 2. ekspr. pameten človek: povabil je vse pametnjake; to je bila beseda pametnjaka ♪
  9.      pámetnost  -i ž (á) knjiž. lastnost pametnega človeka: občudoval je njeno pametnost / pametnost odločitve ♪
  10.      pametováti  -újem in pámetovati -ujem nedov. (á ȗ; á) star. spominjati se, pomniti: ali še pametujete, kaj se je zgodilo lani v tem času / odkar ljudje pametujejo, je tako že zelo dolgo ● knjiž., redko o čem ste pametovali razmišljali, razglabljali pametujóč -a -e: pametujoči ljudje ♪
  11.      pamflét  -a m (ẹ̑) sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis: pisati politične pamflete; pamflet proti voditeljem nekaterih strank; ta roman je pamflet na zaostalost ♪
  12.      pámpa  -e ž (ȃ) obširen travnat svet z visoko travo v Južni Ameriki: pastirji na pampah / južnoameriške pampe ♪
  13.      pámtivék  -a m (ȃ-ẹ̑) ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od pamtiveka od zdavnaj, zelo dolgo: to je znano že od pamtiveka; lev velja že od pamtiveka za kralja živali / to je njena last od pamtiveka; biti od pamtiveka upornik ♪
  14.      pàmž  pámža m (ȁ á) pog., slabš. otrok: ta pamž je razvajen / pamžev ni imela / nezakonski pamž ♪
  15.      pán  -a m (ȃ) v nekaterih slovanskih deželah gospod: iz sobe je stopil mlad pan / pan doktor // v poljskem okolju plemič, fevdalec: pani in šlahčiči ♪
  16.      panacéja  -e ž (ẹ̑) po verovanju v starem veku zdravilo proti vsem boleznim: to rastlino so imeli za panacejo; pren., knjiž. odkriti pedagoško panacejo ♪
  17.      pánama  -a m, tudi neskl. (ȃ) 1. tkanina, navadno za vezene bluze, moške srajce: bluza iz belega panama / bombažni, volneni panama 2. slamnik iz zelo tankih rastlinskih vlaken: v predsobi je odložil panama in palico; neskl. pril.: panama slamnik; panama tkanina ♦ tekst. vezava panama vezava, pri kateri se vežeta vsaj po dve podolžni in dve prečni niti ♪
  18.      pánamêriški  -a -o prid. (ȃ-ȇ) nanašajoč se na vse Američane ali vso Ameriko: panameriške športne igre; panameriško gibanje ♪
  19.      panarícij  -a m (í) med. kljuvajoče gnojno vnetje na prstu: zdraviti panaricij ♦ vet. bolezen med parklji pri govedu in ovcah, gosenica ♪
  20.      pánati  -am dov. in nedov. (ȃ) nižje pog. ukrotiti, obvladati: tega človeka bo težko panati / panala ga je s svojim mirnim glasom ∙ zastar. panati bolezen zagovoriti ♪
  21.      páncer  -ja m (á) nav. mn., žarg. smučarski čevelj z nepregibnim podplatom: dobil je smučke in nove pancerje ♪
  22.      pancéta  -e ž (ẹ̑) nar. zahodno navadno na zraku presušena trebušna slanina s plastmi mesa: jesti, narezati panceto ♦ gastr. kraška panceta ♪
  23.      pánčičevka  -e ž (ȃ) bot. visoko iglasto drevo s topimi iglicami; omorika: gojiti pančičevke ♪
  24.      pánda  -e tudi -a m (ȃ) zool., navadno v zvezi veliki panda medved tibetanskih džungel, ki se hrani z bambusovimi vršički, Ailuropoda melanoleuca: rjovenje pande; neskl. pril.: medved panda ♪
  25.      pandékte  -dékt ž mn. (ẹ̑) jur., v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja: študirati pandekte ♪

   37.289 37.314 37.339 37.364 37.389 37.414 37.439 37.464 37.489 37.514  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA