Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (36.664-36.688)



  1.      osemeníti  -ím dov., oseménil ( í) biol., vet. vnesti seme v rodila: osemeniti kravo; osemeniti s semenom bikov dobre pasme osemeníti se agr. razviti seme: rastlina se osemeni osemenjèn -êna -o: osemenjena matica, telica
  2.      oseménje  -a s (ẹ̑) gastr. del sadeža s semeni, ki se pred uživanjem navadno odstrani: izdolbsti dinji, kumari, papriki osemenje ♦ bot. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena
  3.      osemenjeválec  -lca [c in lc] m () kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali: razpisati delovno mesto osemenjevalca
  4.      osemenjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena
  5.      osemenjeváti  -újem nedov.) biol., vet. vnašati seme v rodila: osemenjevati krave
  6.      ósemléten  -tna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ẹ̑) 1. star osem let: osemleten deček; že osemleten je moral pasti krave 2. ki traja osem let: osemletna odsotnost / osemletno šolanje / nekdaj osemletna gimnazija; osemletna šolska obveznost; osemletna osnovna šola osnovna šola, v kateri traja izobraževanje osem let
  7.      osemlétka  -e [sǝm] ž (ẹ̑) osemletna osnovna šola: dokončati osemletko; nižji, višji razredi osemletke; ta šola sprejema učence z dokončano osemletko / pog. imeti samo osemletko osnovnošolsko izobrazbo
  8.      osemlétkar  -ja [sǝm] m (ẹ̑) pog. učenec osemletne osnovne šole: ta časopis berejo predvsem osemletkarji / ekspr. to ve vsak osemletkar / nekateri letošnji osemletkarji bodo nadaljevali šolanje absolventi te šole
  9.      ósemnajsti  in osemnájsti -a -o [sǝm] štev. (ọ̄; á) ki v zapovrstju ustreza številu osemnajst: sin je v osemnajstem letu; predavanje bo ob osemnajsti (uri) / prva svetovna vojna se je končala osemnajstega leta 1918; osemnajsto [18.] stoletje stoletje od 1700 do 1800
  10.      ósemnajstléten  in osemnájstléten -tna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star osemnajst let: osemnajstletno dekle 2. ki traja osemnajst let: osemnajstletno bivanje v tujini
  11.      ósemrazrédnica  -e [sǝm] ž (ọ̄-ẹ̑) nekdaj osemrazredna šola: bil je premeščen v večji kraj z osemrazrednico / dekliška osemrazrednica
  12.      ósemúrnik  -a [sǝm] m (ọ̄-) žarg. osemurni delovni čas: zahtevamo osemurnik v vseh obratih, so vzklikali stavkajoči
  13.      osèn  in osén -éna m ( ẹ́; ẹ̑) fot. svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji: preprečiti nastajanje osenov
  14.      ósen  tudi ôsen -sna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na os: osna razdalja, smer; osna somernost / osni ležaj; osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol; osna sila sila v smeri osi predmeta, strojageom. osni križ koordinatni sistem; osni odsek del koordinatne osi med izhodiščem in sečiščem premice ali ravnine s to osjo; osni presek presek skozi os; zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev ósno tudi ôsno prisl.: osno someren
  15.      oséna  -e ž (ẹ̑) zastar. odtenek: rumenkasta osena; rdeči in modri cveti v vseh osenah ♦ lov. lisa na dlaki, perju, navadno v temnejšem barvnem odtenku
  16.      osénčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost osenčenega: osvetljenost in osenčenost ploskve / zaradi osenčenosti so bile gube na obrazu še globlje
  17.      osenčeváti  -újem nedov.) redko zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči ∙ knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna
  18.      osénčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo 2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila 3. redko zasenčiti: z roko si je osenčila obraz ● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile osénčen -a -o: osenčeni deli ploskve; njegove risbe so bile dobro osenčene; zeleno osenčene oči
  19.      osépnice  -nic ž mn. (ẹ̑) knjiž. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: dobiti, imeti osepnice; cepiti proti osepnicam
  20.      osépničast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima brazgotine od prebolelih koz; kozav: osepničast obraz
  21.      osigúrati  -am dov. () zastar. 1. zagotoviti, preskrbeti: s svojo podporo je osigural ustanovi nemoteno delovanje; to mu je osiguralo zmago 2. zavarovati, zaščititi: osigurati nevarna mesta v skalovju; s to izjavo se je osigural proti očitkom
  22.      ósimski  -a -o [ozi-] prid. (ọ̑) zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju: ratifikacija osimskih sporazumov
  23.      osína  -e ž (í) agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: osina pri ječmenu / po mlatvi ga je hrbet srbel od prahu in osin
  24.      osínjak  -a m () nar. osje gnezdo: razdreti osinjak; ose letajo okoli osinjaka; v sobi je šumelo kakor v osinjaku
  25.      osinjéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel osinjèl in osinjél -éla -o: od mraza, strahu osinjele ustnice ∙ knjiž., redko osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi

   36.539 36.564 36.589 36.614 36.639 36.664 36.689 36.714 36.739 36.764  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA