Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (36.589-36.613)


  1.      ornamênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru ◊ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano ♪
  2.      ornamêntik  -a m (é) um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki ♪
  3.      ornamêntika  -e ž (é) celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjem ♦ um. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov ♪
  4.      ornamentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov ♪
  5.      ornamentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak ornamentíran -a -o: ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano ♪
  6.      ornát  -a m (ȃ) 1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu 2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat ♪
  7.      órnica  -e ž (ọ̑) nar. zahodno čeber: stresati grozdje v ornice / namakati perilo v ornici ♪
  8.      orníca  -e ž (í) 1. orna zemlja: spremeniti travnik v ornico; ima pet hektarov ornice // knjiž. njiva: opleti ornico / ornica pšenice 2. agr. plast zemlje, ki se pri oranju obrača: pod ornico je na tej njivi prod; črna, ilovnata ornica ♪
  9.      ornitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za ornitologijo: zborovanje ornitologov ♪
  10.      ornitologíja  -e ž (ȋ) veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo ♪
  11.      oro...  ali óro... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na navpično izoblikovanost zemeljskega površja: orogen, orogeneza, orografija, orografski ♪
  12.      oróčati  -am nedov. (ọ́) fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: podjetja oročajo sredstva ♪
  13.      oročíti  -ím tudi oróčiti -im dov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) fin. s pogodbo določiti rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem; vezati: oročiti hranilno vlogo / podjetje je oročilo sredstva na tri leta oročèn -êna -o tudi oróčen -a -o: oročene vloge ♪
  14.      oróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orodje: orodni ključavničar, kovač / orodni voz voz za hrambo orodja pri delih na cesti ali železnici ♦ teh. orodni brusilnik stroj za brušenje rezil na orodju; orodni stroj obdelovalni stroj; orodno jeklo jeklo za izdelavo orodja, s katerim se obdelujejo kovine, drugi materiali // nanašajoč se na telovadno orodje: orodna telovadba; orodne vaje / orodni telovadec ♪
  15.      orodjár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja: tovarna bo zaposlila več orodjarjev in rezkalcev ♪
  16.      orodjárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna ♪
  17.      orodjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orodjarje ali orodjarstvo: orodjarsko delo / orodjarski obrat, oddelek; orodjarska delavnica ♪
  18.      oródje  -a s (ọ̑) 1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu: izdelovati orodje; kupiti boljše, novo orodje; kovinsko, leseno orodje; orodje za brušenje, rezanje; omarica, shramba za orodje / čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje; poljedelsko, vrtnarsko orodje // nav. ekspr. predmet, priprava, ki se uporablja pri kakem delu sploh: zelo drago orodje ima / pisalno, šivalno orodje pisalni, šivalni pribor; operacijsko orodje instrumenti; ročno orodje ki se pri uporabi drži v roki ♦ arheol. kamnito, kremenasto orodje; neolitsko orodje; ekon. delovno orodje s katerim se obdeluje predmet dela; grad., strojn. fazonsko rezilno orodje katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek; šport. nihajoče orodje krogi; oporno orodje bradlja in konj z ročaji; telovadno orodje pripomočki, ki se uporabljajo pri telovadbi 2. ekspr., navadno s prilastkom kar omogoča, olajšuje opravljanje kakega dela, dejavnosti: raziskovalno orodje znanstvenikov / logično mišljenje je orodje človekovega razuma 3. slabš., navadno s prilastkom kdor ravna, dela po zahtevah koga: bil je gestapovsko orodje; ni se zavedal, da je orodje izkoriščevalcev; pren., knjiž. biti orodje usode ∙ slabš. ves čas je slepo orodje v njegovih rokah ravna, dela po njegovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenost ♪
  19.      órogenéza  -e ž (ọ̑-ẹ̑) geogr. gibanje zemeljske skorje, ki povzroča nastajanje gor, gorovij, gorotvorno gibanje ♪
  20.      orografíja  -e ž (ȋ) geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja: orografija in topografija // navpična izoblikovanost zemeljskega površja: oblaki so odvisni tudi od orografije; proučevati pokrajino glede na orografijo in klimo ♪
  21.      orográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na orografijo: orografski podatki; orografski prikaz / orografski vplivi; orografske posebnosti, razmere / orografska razgibanost pokrajine / orografske pregrade ◊ geogr. orografska karta karta, ki prikazuje gorovja; meteor. orografski oblak oblak, ki ima določeno obliko zaradi vpliva gorovja ♪
  22.      orokavíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. natakniti, obleči rokavice: orokavičila je otroka; malo počakaj, še orokavičim se orokavíčen -a -o deležnik od orokavičiti: orokavičena desnica, roka // preveč vljuden, obziren: orokavičeni gospodje; ne bodi tako orokavičena ∙ ekspr. živi spodobno, orokavičeno življenje se preveč drži ustaljenih, splošno veljavnih norm; prisl.: znal je govoriti tudi orokavičeno / zbadljivko je povedal zelo orokavičeno prikrito ♪
  23.      orópati  -am dov. (ọ̑) 1. z ropanjem narediti, da kdo česa nima več: neznanec ga je oropal denarja; popotnike so v gozdu oropali // izropati: oropati blagajno, trgovino / ekspr. ves vrt so mu oropali 2. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: smrt mu je oropala očeta / življenje ga je oropalo materine ljubezni; oropali so ga svobode / bolezen ga je oropala vida / mladino so oropali za iluzije prikrajšali orópan -a -o: oropan grad; oropani in ubiti ljudje; soba je oropana vseh okraskov ♪
  24.      orožár  -ja m (á) 1. izdelovalec orožja: puško je kupil pri znanem orožarju; orožarji in kovači 2. voj. kdor skrbi za orožje: brigadni orožar je pregledoval orožje in delil strelivo ♪
  25.      orožárna  -e ž (ȃ) skladišče orožja in vojaške opreme: orožarna je dobro založena; sovražniki so odkrili orožarno; pren., ekspr. to delo je prava orožarna govornih klišejev // tovarna orožja: v orožarnah so povečali proizvodnjo / orožarna za pehotno orožje ♪

   36.464 36.489 36.514 36.539 36.564 36.589 36.614 36.639 36.664 36.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA