Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

B (34.464-34.488)



  1.      nováčenje  -a s (á) glagolnik od novačiti: a) sodelovati pri novačenju / novačenje za tujsko legijo b) prepovedati novačenje za tovarne v Nemčiji
  2.      nováčiti  -im nedov.) 1. nekdaj nabirati, zbirati moške za vojaško službo, navadno s silo: vojake so novačili med kmečkimi fanti / novačiti med ujetniki za tujsko legijo 2. ekspr. nabirati, zbirati: novačiti delavce za delo v Nemčiji
  3.      novák  -a m (á) 1. nekdaj moški, določen, namenjen za vojaško službo: biriči so iskali, lovili, nabirali novake / vojaški novaki 2. knjiž. novinec: stari jetniki so molče opazovali novake / boja so se udeležili tudi novaki / on ni več novak v slovenskem slovstvu začetnikzgod. novak v fevdalizmu kdor se naseli na neobdelani, neizkrčeni zemlji, zlasti hribovski
  4.      novátor  -ja m () 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: tovarna ima več novatorjev; novatorji in racionalizatorji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: pesnik je drzen novator
  5.      novátorka  -e ž () ženska oblika od novator: dobila je naziv novatorke
  6.      novátorstvo  -a s () 1. dejavnost novatorjev: podpirati novatorstvo; uspehi na področju novatorstva 2. nav. ekspr. uvajanje novega zlasti v umetniško, literarno delo: oblikovno novatorstvo; novatorstvo v pesniškem izrazu
  7.      nôvcat  -a -o prid. () zastar. popolnoma nov: bil je oblečen v novcato uniformo / prešteval je nove novcate desetake
  8.      nôvčanica  tudi novčaníca -e ž (; í) zastar. bankovec: novčanica za tisoč frankov; sveženj novčanic
  9.      nôvčen  -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na novec: novčna podoba / novčna kovina / dobiti novčno pomoč / novčni sistem ∙ zastar. on je novčen mož premožen, bogat
  10.      nôvčič  -a m (ō) 1. manjšalnica od novec: bakreni novci in novčiči; novčič za en peni, pet par 2. nekdaj novec majhne vrednosti: plačati, zaslužiti dvajset novčičev
  11.      nôvec  -vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatniknum. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce
  12.      novéla  -e ž (ẹ̑) 1. lit. krajše pripovedno delo v prozi, navadno z nepričakovanim razpletom: brati, pisati novelo; zbirka črtic in novel / okvirna novela 2. jur. zakon o spremembah in dopolnitvah veljavnega zakona: izdati novelo / novela kazenskega zakonika
  13.      noveléta  -e ž (ẹ̑) lit. novela, zlasti krajša: napisati noveleto ◊ muz. daljša skladba pripovednega značaja, navadno za klavir
  14.      novelístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na novelistiko: novelistična proza / novelistična snov novelístično prisl.: novelistično obdelana zgodba
  15.      novelístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela: ukvarjati se z novelistiko // novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika
  16.      novíc  -a m () 1. knjiž. redovniški pripravnik pred zaobljubo; novinec: novic pri jezuitih 2. nar. primorsko ženin: obdarovati novica in novico
  17.      novíca 1 -e ž (í) 1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice ♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih // mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice 2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov)
  18.      novíca 2 -e ž () 1. knjiž. redovniška pripravnica pred zaobljubo; novinka: novica pri usmiljenkah 2. nar. primorsko nevesta: kupil je prstan za svojo novico
  19.      noviciát  -a m () rel. preizkusna doba pred sprejemom v red: končati noviciat // prostor, stavba za redovniške pripravnike: samostan z noviciatom
  20.      novìč  -íča m ( í) nar. briško ženin: opil se je, ko je bil novič
  21.      novíčar  -ja m () 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici // zastar. sel, kurir: poslali so novičarja ● knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar
  22.      novíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na novičarje: novičarska miselnost / zgodba je spletena iz izrazito novičarske, reportažne snovi
  23.      novína  -e ž (í) 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki // knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah
  24.      novínček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od novinec: plahi novinčki so stali pred razredom / v primerjavi z njim sem bil pravi novinček ∙ knjiž., ekspr. vrhove je pobelil sneg novinček nov sneg
  25.      novínec  -nca m () kdor je bil nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli več novincev; vpis novincev v šole / boja so se udeležili novinci in izkušeni borci / ekspr. on je novinec v tem kraju / uriti novince rekruterel. redovniški pripravnik pred zaobljubo // ekspr. kdor je šele nedavno začel delovati na kakem področju; začetnik: pri tem delu je še popoln novinec; novinec na literarnem področju, v parlamentarnem življenju

   34.339 34.364 34.389 34.414 34.439 34.464 34.489 34.514 34.539 34.564  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA